Predvideni vplivi v Sloveniji
Natančne napovedi sprememb podnebja so za posamezna območja kljub globalnim trendom dokaj negotove. Strokovnjaki napovedujejo, da se bodo podnebne spremembe na območju južne in jugovzhodne Evrope kazale z dvigom temperatur, zmanjšanjem količine padavin v poletnih mesecih in pogostejšimi poplavami. V Sloveniji se bo po napovedih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) spremenila temperatura zraka (nadaljevalo se bo naraščanje temperature, verjetno pozimi, le nekoliko manj poleti in jeseni, najmanj pa spomladi), padavine (povečali se bosta jakost in pogostost izjemnih padavin, glede na sezono pa se bo povečala količina padavin pozimi), spremenjeni bosta vodna bilanca in pretoki rek. Tako bodo podnebne spremembe vplivale tudi na vodni krog in s tem na razpoložljivost in kakovost pitne vode, vode za rast rastlin in kmetijstvo ter na razmere za kmetovanje nasploh.
Vplivi na zdravje
Iz živali se nekatere bolezni širijo na ljudi (tako imenovane zoonoze). Okoljski dejavniki namreč lahko vplivajo na porazdelitev in preživetje nekaterih mikroorganizmov, kot sta npr. Salmonella in Campylobacter. Posledica je lahko pogostejše pojavljanje črevesnih nalezljivih bolezni, ki jih povzročajo mikroorganizmi, prisotni v živilih. Višje temperature okolja ustvarjajo ugodne pogoje za razmnoževanje mikroorganizmov. Med povzročitelji, ki povzročajo črevesne okužbe in so odvisni od temperature okolja, sta najpogostejši Salmonella in Campylobacter, pa tudi Listeria, Staphilococcus aureus, Bacilus cereus, Clostridium perfringens in drugi.
Incidenca okužb s hrano v Sloveniji je visoka in je pomemben javnozdravstveni problem. Črevesne nalezljive bolezni so med nalezljivimi boleznimi najpogostejši vzrok obolevnosti. Dejanska incidenca črevesnih nalezljivih bolezni oziroma okužb s hrano ni znana. Verjetno je bistveno večja, kot je incidenca na osnovi prijav teh bolezni s strani zdravnika. Prijave namreč zajemajo samo del okužene in obolele populacije, ki poišče zdravniško pomoč. Na ta način je dejansko breme črevesnih nalezljivih bolezni lahko podcenjeno.
Zaradi podnebnih sprememb lahko pričakujemo več različnih škodljivcev in bolezni rastlin in živali v kmetijstvu. Pričakujemo lahko spremembe v vrsti in številu škodljivcev ter v vrstah in razširjenosti bolezni rastlin in živali. Posledice spremenjenih razmer pomenijo povečanje uporabe različnih fitofarmacevtskih sredstev, zaradi spremenjene prisotnost nekaterih škodljivcev in bolezni, ki ogrožajo živino, tudi povečanje uporabe biocidov in veterinarskih pripravkov. Pogostejša in večja uporaba teh snovi povečuje tveganje za zdravje človeka. Obstaja namreč večja nevarnost prisotnosti ostankov omenjenih kemikalij v/na poljskih pridelkih, v mleku in mesu ter posledično v zaužiti hrani. Varnost hrane ogrožajo tudi težke kovine, ki so prisotne na kmetijskih površinah. Pogostejše poplave lahko povzročajo prenos težkih kovin iz industrijsko onesnaženih območij na rodovitno zemljo in naprej v živila. Poplave lahko povzročajo zalitja skladišč hrane in shramb. Tudi hude suše in namakanje z onesnaženo vodo pomeni nevarnost prenosa težkih kovin in drugih škodljivih kemikalij na pridelke in živila.
K slabšanju kakovosti hrane lahko prispevajo tudi toksini, ki jih proizvajajo glive oz. plesni (mikotoksini) na kopnem in plankton v vodnih okoljih. Povečana prisotnost gliv in toksinov ter njihov pojav na novih lokacijah je v nekaterih primerih povezana s podnebnimi spremembami. Temperatura in vlažnost sta pomembna dejavnika, ki vplivata na rast gliv in toksičnost mikotoksinov. Mikotoksini lahko vstopajo v prehranjevalno verigo in s tem v telo preko kontaminirane hrane in krme. Nekateri mikotoksini so v večjih, drugi v manjših odmerkih toksični za večino notranjih organov, kot so pljuča, reproduktivni organi, jetra, ledvice in osrednji živčni sistem. Po Mednarodni agenciji za raziskavo raka (IARC) so nekateri od njih razvrščeni kot rakotvorni oziroma potencialno rakotvorni za človeka. Aflatoksina G1 in B2 sta rakotvorna in genotoksična.
Porast povprečne temperature morja predstavlja tveganje za varnost hrane iz morja, pomembnega vira omega – 3 maščobnih kislin, ki so pomembne za preventivo srčno-žilnih bolezni. Podnebne spremembe vplivajo tudi na prisotnost fitoplanktona, ki je prehrana številnih morskih organizmov. Fitoplankton lahko proizvaja toksine, ki povzročajo zastrupitve z morskimi sadeži ali pa vplivajo na zdravje kopalcev (modrozelene alge – cianobakterije lahko povzročajo npr. draženje kože, oči, lahko pa tudi zastrupitve pri uživanju in vdihavanju). Naraščajoče temperature vode so ugodne tudi za bakterije, ki prav tako vstopajo v prehransko verigo (npr. uživanje mehkužcev).
Spremenjene podnebne razmere lahko vplivajo na spremembe v sortah in kulturah, ki jih je mogoče gojiti na določenem območju, vplivajo pa tudi na količino pridelkov. Hkrati se lahko zaradi poplav in posledične erozije zmanjšajo površine, ki jih je mogoče uporabljati za pridelavo hrane. Pomanjkanje padavin je delno sicer mogoče nadomestiti z namakanjem, ki pa je omejeno s količino razpoložljive vode. Posledice so lahko višje cene hrane. Ker imajo živila z manjšo hranilno vrednostjo običajno tudi nižjo ceno, je pričakovati dodatno tveganje za zdravje posameznikov in poglabljanje neenakosti.
Obvladovanje (blaženje in prilagajanje)
Podnebne spremembe terjajo določene ukrepe, ki se pri nas deloma že izvajajo. V živilskih obratih je treba dosledno upoštevati vse potrebne ukrepe za preprečevanje okužb, povezanih s hrano. Hkrati je treba ščititi okolje pred prekomerno in neustrezno uporabo fitofarmacevtskih sredstev ter učinkovito izrabljati namakalne sisteme za zagotavljanje zadostnih količin hrane.
Poleg tega je treba razmišljati o taki vrsti in proizvodnji hrane, ki proizvaja čim manj toplogrednih plinov, ki posledično vplivajo na segrevanje ozračja. Leta 2015 so emisije iz prehranjevalnega sistema (od proizvodnje do porabe, vključno s predelavo, transportom in pakiranjem) po vsem svetu znašale več kot tretjino skupnih emisij toplogrednih plinov. Spodbujati je treba uživanje čim več lokalno pridelane hrane. Poskrbimo tudi, da zavržemo čim manj hrane in s tem zmanjšamo porabo vode in energije ter količino toplogrednih plinov, ki se sproščajo zaradi gnitja hrane. Embalaža naj bo za večkratno rabo. Pomembno se je tudi zavedati, da je za pridelavo rastlinske hrane potrebno bistveno manj vode kot za pridelavo in predelavo živil živalskega izvora.
V kmetijstvu bo imelo prednost gojenje tistih poljščin, ki so bolj odporne na sušo in bolezni in potrebujejo manj dodajanja gnojil; prav tako tudi priprava in uporaba površinskih voda za namakanje in čim širša uporaba kapljičnega namakanja.
Pomembna je torej izbira trajnostne zdrave prehrane, ki prispeva k zdravju in dobremu počutju, ima majhen vpliv na okolje, je cenovno dostopna, varna, ne prispeva k neenakostim in je sprejemljiva za kulturo, v kateri živimo. To je prehrana, ki vsebujejo živila rastlinskega izvora, ki temeljijo na žitih, stročnicah, sadju in zelenjavi, oreščkih in semenih ter živila živalskega izvora, proizvedena v odpornih, trajnostnih sistemih z nizkimi emisijami toplogrednih plinov.
Literatura:
- NIJZ. Varnost živil v izrednih razmerah:. Pridobljeno s spletne strani decembra 2014: https://nijz.si/moje-okolje/varnost-zivil/brosura-varnost-zivil-v-izrednih-razmerah/
- NIJZ. Bakterije v živilih. Pridobljeno s spletne strani februarja 2016: https://nijz.si/moje-okolje/varnost-zivil/bakterije-v-zivilih/
- Health Effects of Climate Change in the UK 2012. Pridobljeno s spletne strani septembra 2014: http://www.phorcast.org.uk/document_store/1356956878_JNpj_health_effects_of_climate_change_in_the_uk_2012_%28h.pdf
- Miraglia M et.al. Climate change and food safety: an emerging issue with special focus on Europe. Food Chem Toxicol. Maj 2009; 47(5): 1009-21. Pridobljeno s spletne strani decembra 2014: http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0278691509000714
- Grilc E, Frelih T, Praprotnik M, Steiner Rihtar S. Incidenca okužb s hrano. Kazalci okolja v Sloveniji. Pridobljeno s spletne strani novembra 2014: http://kazalci.arso.gov.si/
- Evropsko okolje. Stanje in napovedi 2015 – Strnjeno poročilo. Evropska agencija za okolje. Kopenhagen 2015
- MOP ARSO Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja Sintezno poročilo – prvi del. 2018
- EFSA. Climate change and food safety. Pridobljeno s spletne strani v aprilu 2022: https://www.efsa.europa.eu/en/topics/topic/climate-change-and-food-safety
- WHO. Heat and health in the WHO European Region: updated evidence for effective prevention. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe; 2021. Licence: CC BY-NC-SA 3.0 IGO.
- Watts N, Amann M, Arnell N, Ayeb-Karlsson S, Beagley BA J, Belesova K et al. The 2020 report of the Lancet Countdown on health and climate change: responding to converging crises. Lancet. 2021 Jan 9;397(10269):129-170. doi: 10.1016/S0140-6736(20)32290-X.
- Crippa, M., Solazzo, E., Guizzardi, D. et al. Food systems are responsible for a third of global anthropogenic GHG emissions. Abstract. Nat Food 2, 198–209 (2021). https://doi.org/10.1038/s43016-021-00225-9
- NIJZ. Priporočila o varnosti kopanja s smernimi vrednostmi za prepoved ali odsvetovanje kopanja na naravnih kopališčih oziroma kopalnih območjih. Pridobljeno s spletne strani v aprilu 2022: https://nijz.si/moje-okolje/kopalna-voda/priporocila-o-varnosti-kopanja-s-smernimi-vrednostmi-za-prepoved-ali-odsvetovanje-kopanja-na-naravnih-kopaliscih-oziroma-kopalnih-obmocjih/
- Perčič S., Otorepec P., Kukec A. Plesni v notranjem okolju in možni učinki na zdravje. Zdrav Vestn 2015; 84: 820–33
- IPCC, 2022: Climate Change 2022: Mitigation of Climate Change. Contribution of Working Group III to the Sixth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [P.R. Shukla, J. Skea, R. Slade, A. Al Khourdajie, R. van Diemen, D. McCollum, M. Pathak, S. Some, P. Vyas, R. Fradera, M. Belkacemi, A. Hasija, G. Lisboa, S. Luz, J. Malley, (eds.)]. Cambridge University Press, Cambridge, UK and New York, NY, USA. doi: 10.1017/9781009157926
