V Sloveniji se je v letu 2023 s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo na oskrbovalnih območjih, ki so bila vključena v nadzor spremljanja kakovosti pitne vode – monitoring, oskrbovalo 1.957.945 oziroma 92,3 % prebivalcev, na 861 oskrbovalnih območjih.
Sistem za oskrbo s pitno vodo ima eno ali več oskrbovalnih območij, v katerih je kakovost pitne vode približno enaka. V monitoring so vključena oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50 in več oseb ter z manj kot 50 oseb, ki oskrbujejo tudi javne objekte (npr. šole, vrtce, hotele, restavracije, turistične kmetije). V monitoring pitne vode ni bilo vključenih 162.992 oziroma 7,7 % prebivalcev Slovenije, za katere ne vemo kakšno vodo pijejo. Največji delež teh prebivalcev je v koroški regiji (24,3 %), nato posavski regiji (9,4 %) in savinjski regiji (8,6 %).
Pitna voda je bila praviloma skladna in zdravstveno ustrezna na oskrbovalnih območjih, ki so oskrbovala več kot 500 prebivalcev (1.861.182 ali 87,7 % prebivalcev). Od teh se je skoraj četrtina prebivalcev Slovenije oskrbovala s pitno vodo, za katero priprava vode ni bila potrebna, ampak so jo lahko uporabljali takšno, kot so jo načrpali iz podzemlja.
Mikrobiološka kakovost se je v letu 2023 določala v 2.708 vzorcih na 861 oskrbovalnih območjih. V letu 2023 je bilo zaradi vseh mikrobioloških parametrov neskladnih 17,5 % vzorcev pitne vode, od tega 2,3 % vzorcev zaradi prisotnosti bakterije Escherichie coli, ki je zanesljiv pokazatelj fekalne onesnaženosti vode, kar predstavlja nevarnost za zdravje ljudi in povečuje verjetnost za pojav črevesnih nalezljivih bolezni.
Zaradi mikrobiološke onesnaženosti so že vrsto let najbolj problematična najmanjša oskrbovalna območja s 50–500 prebivalci, na katerih ni ustrezne priprave pitne vode, velikokrat tudi ni določenih vodovarstvenih območij (skupaj 96.763 oziroma 4,6 % prebivalcev, na 575 malih oskrbovalnih območjih). Dolgoročna rešitev je priključitev teh prebivalcev na večja in urejena oskrbovalna območja, ali ustrezna ureditev obstoječih.
Kemijska kakovost se je v letu 2023 določala v 675 vzorcih na 531 oskrbovalnih območjih. Zaradi kemijskih parametrov je bilo neskladnih skupaj 6 oziroma 0,9 % vzorcev pitne vode, na 6 oskrbovalnih območjih: svinec v 3 vzorcih od 205 odvzetih vzorcev, parameter železo v 1 vzorcu od 389 odvzetih vzorcev in pesticida desetil-atrazin v 1 vzorcu od 40 odvzetih vzorcev ter bentazon v 1 vzorcu od 41 odvzetih vzorcev. Preseženim pesticidom je bilo izpostavljenih 680 uporabnikov na 2 oskrbovalnih območjih, preseženi vrednosti svinca pa 446 uporabnikov na 3 oskrbovalnih območjih.
Do leta 2023 je ponekod stalno presegal mejno vrednost pesticid desetil-atrazin, do leta 2017 tudi atrazin ter občasno bentazon, metolaklor in pesticidi – vsota; v posameznem letu so mejno vrednost presegali še pesticidi bromacil, dikamba, dimetenamid, klortoluron, mekoprop, metazaklor, mezotrion, permetrin in terbutilazin.
Nitrati so do leta 2015 ponekod vsako leto presegali mejno vrednost in še leta 2018, ko je bilo preseženim koncentracijam nitratov izpostavljenih okoli 17.000 prebivalcev. V posameznih letih sta mejno vrednost presegala tudi kemijska parametra: nikelj in svinec ter indikatorski kemijski parametri: aluminij, mangan in železo.
Glavni viri kemijskih parametrov, ki so v obdobju 2004-2023 presegali mejno vrednost v pitni vodi so:
V Sloveniji mora prebivalce, ki niso vključeni v monitoring pitne vode, to je v redni nadzor spremljanja kakovosti, lokalna skupnost o tem obvestiti in jih poučiti o možnih ukrepih za varovanje zdravja pred škodljivimi učinki onesnažene vode. Kadar obstaja utemeljen sum za potencialno nevarnost za zdravje, jim mora takoj posredovati tudi priporočila za ravnanje.
Meseca avgusta 2023 so dve tretjini Slovenije prizadele poplave, in posledično tudi varnost oskrbe s pitno vodo. Zaradi varovanja zdravja uporabnikov je v tem mesecu bilo razglašeno veliko število ukrepov omejitve uporabe pitne vode iz vodovoda, prepovedi, prekinitve in nadomestne oskrbe s pitno vodo.
V večini primerov je bil izdan ukrep prekuhavanja pitne vode.
V Sloveniji se glede na tip vodnega vira oskrbuje skoraj dve tretjini prebivalcev (62,6 %) iz vodnih virov podzemne vode brez vpliva površinske vode, več kot tretjina prebivalcev (36,3 %) iz podzemne vode, ki je pod vplivom površinske vode ter 0,9 % prebivalcev iz mešane vode, to so izviri podzemne vode s površinskim dotokom.
Po podatkih Evropske agencije za okolje je v državah članicah EU delež prebivalcev, ki se oskrbuje s pitno vodo iz podzemne vode približno 65 %.
V Sloveniji je delež sicer višji, približno 97 %, vendar od tega odpade več kot tretjina na kraške podzemne vodne vire – kraške vodonosnike, ki imajo zaradi površinskega vpliva podobno kakovost kot površinske vode.
Zaradi naravnih procesov prečiščevanja so pri izkoriščanju podzemne vode za pripravo pitne vode v splošnem potrebni manj zahtevni tehnološki postopki, razen za kraške vodne vire, ki so pod vplivom površine ali površinske vode. V številnih primerih ima podzemna voda v vodonosnikih z medzrnsko poroznostjo v ravninskih delih rečnih dolin (npr. prodnati in peščeni vodonosniki) že lastnosti pitne vode, zato ponekod v Sloveniji priprava vode, pri oskrbi s pitno vodo ni potrebna (za okoli 23,3 % prebivalcev, odstotek se je v primerjavi z letom 2022 povečal).
Prepustnost v kraškem sistemu je velika, posledica so visoke hitrosti pretakanja voda v podzemlju, raznovrstnost načina pretakanja ter običajno nepoznane smeri odtekanja vode, ki segajo tudi do več deset kilometrov oddaljenih predelov. Kraški vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo so zelo občutljivi za različne vire onesnaženja, zato je treba na zelo ranljivem kraškem površju ustrezno omejiti dejavnosti, ki so vir onesnaževanja.
Varna oskrba s pitno vodo ima izjemen pomen za zdravje prebivalstva, zato morajo lokalne skupnosti v svojih prostorskih načrtih zavarovati pred onesnaženjem vsak vodni vir za oskrbo s pitno vodo. Da se zavaruje vodno telo za javno oskrbo s pitno vodo pred onesnaževanjem ali drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino, vlada določi vodovarstveno območje.
Pred onesnaženjem je treba varovati vse vodne vire za oskrbo s pitno vodo: obstoječe, rezervne in predvidene, tudi tiste, ki nimajo določenih vodovarstvenih območij in vodovarstvenega režima v njih, zaradi zagotavljanja skladne in zdravstveno ustrezne pitne vode v zadostnih količinah in s tem varovanja zdravja ljudi.
Več o kakovosti pitne vode v Sloveniji lahko preberete v naslednjih prispevkih:
Na NIJZ smo izdelali video, namenjen otrokom od 1. do 3. razreda, s katerim želimo poudariti pomen vode kot dobrine in hkrati otroke vzpodbuditi k aktivnemu razmišljanju o pomenu vode v različnih življenjskih okoljih, vplivih na zdravje ter o tem, kako jo lahko učinkovito varujemo za dobro vseh nas.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
