Varna raba fitofarmacevtskih sredstev (FFS)

Aktivne snovi (učinkovine) v FFS za uporabo v Evropski uniji odobri Evropska komisija po oceni vseh razpoložljivih podatkov in študij. Le FFS, ki vsebujejo odobrene aktivne snovi, lahko države članice registriramo za dajanje v promet in uporabo na lastnem ozemlju.

Ocena tveganja FFS je proces, s katerim ocenimo verjetnost za nastanek škodljivih posledic na zdravje pri znani oziroma predvideni izpostavljenosti FFS z nevarnimi lastnostmi. Na NIJZ izdelujemo ocene nevarnosti aktivni snovi in pripravkov FFS ter tveganja za zdravje izvajalcev tretiranj, delavcev, ki delajo na površinah, kjer se nanaša FFS, naključno prisotnih oseb in prebivalcev, ki živijo v bližini kmetijskih površin, kjer se nanašajo FFS (rezidenti). Za izdelavo ocene tveganja moramo poznati nevarne lastnosti (škodljivost) kemikalije in oceniti način in količino snovi, ki ji bo posameznik izpostavljen v danem časovnem obdobju.

Ocena tveganja sestoji iz štirih faz; identifikacije nevarnosti, karakterizacije nevarnosti, ocene izpostavljenosti in karakterizacije tveganja. V prvih dveh fazah določimo vrsto škodljivega učinka v odvisnosti od načina stika in velikosti odmerka ter določimo odnos med odmerkom in učinkom. Pri oceni izpostavljenosti določimo vir, način in trajanje izpostavljenosti, v zadnji fazi ocene tveganja pa ocenjeno oz. izmerjeno izpostavljenost primerjamo s sprejemljivim dnevnim vnosom AOEL (iz angl. acceptable operator exposure level). Sprejemljivi dnevni vnos pri poklicni izpostavljenosti je količina kemične snovi izražene na kg telesne mase, ki ji je uporabnik (delavec) lahko izpostavljen po vseh možnih poteh vnosa (po navadi preko kože in z vdihavanjem) in ne predstavlja upoštevanja vrednega tveganja za zdravje pri uporabi v obdobju 90 dni (sezoni).

Podatke o potencialni nevarnosti ocenjevanega FFS dobimo iz študij aktivne snovi narejenih na poskusnih živalih in celičnih kulturah, in sicer študijah metabolizma, toksičnosti pri kratkotrajni izpostavljenosti po različnih poteh vnosa (z zaužitjem, skozi kožo in z vdihavanjem), študijah pri srednjeročni (90 dni) in dolgoročni (2 leti) izpostavljenosti, študijah genotoksičnosti in rakotvornosti, študijah reproduktivne toksičnosti (škodljivost za plodnost, razvoj zarodkov, in dojenih mladičkov v eni ali dveh generacijah), študijah nevrotoksičnosti (škodljivost za živčni sistem), imunotoksičnosti (škodljivost za imunski sistem), škodljivost za endokrini sistem, študij draženja kože in oči ter študij preobčutljivosti pri stiku s kožo.  Upoštevamo tudi  vse podatke  namernih ali naključnih zastrupitev pri ljudeh, spremljanja zdravja delavcev v proizvodnji FFS in epidemioloških študij. Nevarne lastnosti pripravkov določimo na podlagi kratkoročnih študij, študij draženja kože in oči ter študij preobčutljivosti pri stiku s kožo. Učinki pripravkov pri daljšem trajanju izpostavljenosti se določajo na podlagi računskih metod upoštevajoč nevarne lastnosti vseh sestavin. Omenjene študije in podatki spadajo med podatkovne zahteve za avtorizacijo FFS in aktivnih snovi, ki jih opredeljujeta Uredba 284/2013 in Uredba 283/2013. Potrebno je omeniti, da se v zadnjih letih spodbuja predvsem uporaba preskusnih metod, ki ne vključujejo poskusnih živali (in vitro študije, in silico modeliranje – sklepanje na nevarne lastnosti na podlagi strukture molekule, uporaba računalniških modelov za napoved strupenosti, t.i. računska metoda).

Tveganje za zdravje ljudi zaradi izpostavljenosti FFS ocenjujemo za izvajalce tretiranj (uporabnike), delavce, naključno prisotne osebe in rezidente. Z izrazom uporabnik, označujemo profesionalce (kmetje in pogodbeni delavci) ali amaterje, ki izvajajo tretiranje rastlin in površin s FFS. Delavci so osebe, ki vstopajo na škropljeno območje in tam izvajajo različne naloge ali pa ravnajo s škropljenimi pridelki. Naključno prisotne osebe so osebe, ki se v času škropljenja nahajajo v bližini mesta uporabe FFS/naprav za nanašanje FFS, npr. sprehajalci. Prebivalci okoliških površin oz. rezidenti so osebe, ki se nahajajo v bližini mesta, kjer se uporablja FFS in so tam prisotni večji del dneva, npr. stanovalci, osebe v šolah, vrtcih in zdravstvenih ustanovah. Naključno prisotne osebe in prebivalci so FFS lahko izpostavljeni zaradi zanosa škropiva, vdihavanja hlapov in stika z ostanki na površinah rastlin in predmetov.

Po opravljeni oceni izpostavljenosti, tveganje še karakteriziramo. To pomeni, da ocenjeno izpostavljenost primerjamo s sprejemljivim dnevnim vnosom. V primeru, ko je ocenjena izpostavljenost nižja od sprejemljivega dnevnega vnosa (AOEL), je tveganje sprejemljivo, v nasprotnem primeru pa so potrebni dodatni ukrepi za zmanjšanje tveganja, kot je npr. uporaba dodatne zaščitne opreme, šob za zmanjšanje zanosa škropiva itd. V kolikor ob upoštevanju dodatnih ukrepov za zmanjševanje tveganja ocenjena izpostavljenost presega sprejemljiv dnevni vnos, takega sredstva za uporabo ne odobrimo, saj ne moremo izključiti tveganja za zdravje ljudi.

Vsako FFS, ki se daje v promet in uporabo, mora izpolnjevati pogoje predpisov o razvrščanju, pakiranju in označevanju nevarnih snovi in pripravkov ter biti opremljeno z etiketo. Razvrščanje, označevanje in pakiranje snovi ter zmesi temelji na globalno harmoniziranem sistemu (GHS) Združenih narodov. Pri razvrstitvi in označevanju se uporabljajo standardni piktogrami, nevarnostni H (iz angl. hazard) stavki in previdnostni P (iz angl. precautionary) stavki.

Več podatkov o oceni tveganja je na voljo v monografiji Navodila za izdelavo ocene tveganja za zdravje ljudi zaradi izpostavljenosti kemijskim in mikrobiološkim dejavnikom iz okolja z izbranimi poglavji in praktičnimi primeri I. del