Kaj so repelenti?

Repelenti po nanosu na kožo delujejo na različne načine – insektom in drugim organizmom lahko onemogočijo zaznavo človeka kot gostitelja ali pa jih ob stiku s kožo odvrnejo zaradi neprijetnega učinka.

Učinek repelenta je posledica enega ali kombinacije več mehanizmov, in sicer:

• neprijetnega vonja repelenta,
• prekrivanja telesnih vonjev človeka, ki komarje in klope sicer privlačijo,
• vezave na specifične vohalne receptorje neželenih organizmov, kar jim otežuje orientacijo v okolju in prepoznavanje gostiteljev,
• sprožanja dražljajev, ki pri neželenih organizmih povzročajo nelagodje (draženje, neugoden okus kože).

Repelenti so na voljo v različnih oblikah, kot so pršila, kreme, losjoni in se običajno uporabljajo v poletnih mesecih, ko so neželeni organizmi še posebej aktivni.

Aktivne snovi v repelentih so sintetičnega ali naravnega izvora. Med najpogosteje uporabljenimi in za ta namen registriranimi so:

• Sintetične snovi:
  • DEET (N,N-dietil-m-toluamid),
  • ikaridin (sek-butil 2-(2-hidroksietil)piperidin-1-karboksilat),
  • IR3535 (etil N-acetil-N-butil-β-alaninat).
• Snovi naravnega izvora:
  • izvleček bolhača (Chrysanthemum cinerariaefolium, ekstrakt, pridobljen iz odprtih in zrelih cvetov Tanacetum cinerariifolium),
  • olje limoninega evkaliptusa (Eucalyptus citriodora olje),

Navodila za uporabo repelentov so določena na podlagi ocene predloženih podatkov in testiranj za vsak posamezen proizvod, v skladu z Uredbo (EU) 528/2012 ter smernicami za biocidne proizvode vrste 19 (PT 19). Le dosledno upoštevanje teh navodil zagotavlja varno in učinkovito uporabo repelenta, saj so navodila oblikovana na podlagi laboratorijskih in terenskih testiranj učinkovitosti, testiranj in ocene nevarnosti posameznih sestavin proizvoda ter ocene tveganja za zdravje ljudi in okolje pri predvideni uporabi.

Za varno in učinkovito uporabo repelentov upoštevamo naslednja priporočila:

• Pred uporabo vedno natančno preberimo navodila proizvajalca za uporabo na etiketi proizvoda in jih dosledno upoštevajmo.
• Repelente nanašamo na kožo v priporočenih količinah in ne presežemo dovoljenega števila dnevnih nanosov. Nanesemo jih po morebitnem nanosu zaščitnega sredstva za sončenje ali drugega kozmetičnega izdelka.
• Vedno preverimo, ali je repelent primeren za otroke, oziroma za starostno skupino, ki ga bo uporabljala.
• Posebej previdni bodimo pri nanosu na obraz, predvsem v predelu oči in ust. Priporočljivo je, da repelent najprej nanesemo na dlani, nato pa ga previdno razmažemo po obrazu, pri čemer se izogibamo očem, sluznicam in poškodovani koži.
• Pred rokovanjem s hrano si roke temeljito umijemo z vodo in milom, da odstranimo morebitne ostanke sredstva, ter preprečimo prenos na hrano in s tem nenamerno zaužitje.
• Repelente v obliki razpršila nanašamo na prostem ali v dobro prezračenih prostorih, da se izognemo vdihavanju.

Ker so repelenti zasnovani za delovanje na površini kože, lahko znojenje ali stik z vodo (na primer pri plavanju) zmanjšata njihovo učinkovitost, saj povzročita, da se repelent spere s kože. V takih primerih je za zanesljivo zaščito priporočljivo nanos ponoviti, če to dovoljujejo navodila za uporabo.

Če zaradi omejitve števila nanosov, en sam repelent ne zagotavlja zadostne zaščite za celotno obdobje izpostavljenosti, je po izteku njegove učinkovitosti smiselno razmisliti o uporabi dodatnega repelenta z drugo aktivno snovjo. Takšna menjava ali kombinacija zmanjša tveganje za prekomerno izpostavljenost eni sami aktivni snovi.

Ker repelenti delujejo na površini kože, je za njihovo učinkovitost ključno, da jih nanesemo kot zadnji sloj.

Pri uporabi repelentov skupaj  z drugimi izdelki za nanos na kožo je nujno dosledno upoštevati navodila za uporabo. Le pravilno zaporedje nanosov zagotavlja varnost in učinkovitost vseh uporabljenih proizvodov.

Zlasti pri sočasni uporabi sončne kreme in repelenta je pravilno zaporedje nanosa pomembno, saj to vpliva na delovanje obeh. Najprej nanesemo sončno kremo in počakamo nekaj minut, da se popolnoma vpije. Šele nato na izpostavljene dele kože nanesemo repelent. Kljub upoštevanju pravilnega zaporedja lahko sončna krema delno zmanjša učinkovitost repelenta, zato je pomembno slediti navodilom proizvajalca.

Da, repelente lahko varno uporabljamo pri dojenčkih in otrocih, če to dovoljujejo navodila za uporabo, in če dosledno upoštevamo priporočene omejitve glede starosti, količine nanosa in načina uporabe. Pod enakimi pogoji se repelenti lahko varno uporabljajo tudi med nosečnostjo.

Pri uporabi repelentov pri dojenčkih in otrocih je potrebna posebna previdnost. Repelent se mora uporabljati izključno v skladu z navodili proizvajalca, da se zagotovi varno in učinkovito zaščito. Na etiketi repelenta je navedeno, od katere starosti otrok naprej se lahko uporablja proizvod oziroma ali se sploh lahko uporablja pri otrocih. Tem navodilom je treba dosledno slediti, saj so pripravljena na podlagi ocene tveganja proizvoda.

Poleg omejitev glede starostnih skupin je treba upoštevati tudi navodila glede števila nanosov oziroma količine uporabljenega sredstva ter delov telesa, kamor repelent smemo nanašati. Repelent na otroka vedno nanese odrasla oseba. Pomembno je, da se repelenta ne nanaša na otrokove roke ter na področja okoli ust in oči, saj lahko pride do nenamernega zaužitja ali stika z očmi.

Uporaba repelentov je priporočljiva tudi med nosečnostjo, saj lahko okužbe, ki jih prenašajo komarji in klopi, povzročijo resne zdravstvene zaplete in negativno vplivajo na razvoj ploda. Repelente, ki so na voljo na trgu, lahko nosečnice varno uporabljajo, če dosledno upoštevajo navodila za uporabo. Razpoložljive raziskave namreč ne kažejo, da bi pravilna uporaba repelentov predstavljala tveganje za zaplete v nosečnosti.

Ne, repelenti za ljudi niso namenjeni uporabi pri živalih.

Repelenti namenjeni uporabi pri ljudeh praviloma niso namenjeni za uporabo pri živalih. Lahko namreč vsebujejo aktivne snovi, ki so v priporočenih količinah varne za ljudi, pri živalih pa lahko povzročajo škodljive učinke na njihovo zdravje. Za zaščito hišnih živali pred zunanjimi zajedavci so na voljo ampule, ovratnice, tablete in razpršila, namenjene izključno njim. Ti izdelki so dokazano varni in učinkoviti za hišne ljubljenčke.

Da, obstajajo različne varne in učinkovite metode zaščite pred piki komarjev brez uporabe repelentov. Vendar pa je treba pri izbiri metode upoštevati specifične okoliščine in potrebe.

Preventivni ukrepi in mehanske oblike zaščite predstavljajo prvo izbiro pri zaščiti pred komarji in so učinkovita alternativa biocidnim proizvodom. V okoljih, kjer so komarji prisotni, vendar ne predstavljajo tveganja za prenos bolezni, lahko nekemijske metode zadostujejo kot samostojna preventiva pred insekti. Na spletni strani NIJZ so objavljena tudi pogosta vprašanja in odgovori o zaščiti pred komarji, ki ponujajo koristne napotke za varno in učinkovito zaščito pred piki.

Da, na trgu so na voljo tudi proizvodi na osnovi naravnih sestavin za zaščito pred piki komarjev, vendar je pomembno izbrati repelente z dokazano učinkovitostjo in varnostjo.

V želji po bolj naravnem pristopu in izogibanju kemikalijam se mnogi posamezniki odločajo za proizvode, na osnovi rastlinskih olj in izvlečkov, ki naj bi komarje odganjali s svojo intenzivno, zanje neprijetno aromo. Na trgu so poleg repelentov s sintetičnimi aktivnimi snovmi, kot sta DEET in ikaridin, na voljo tudi registrirani proizvodi na osnovi naravnih sestavin, kot so predvsem olje limoninega evkaliptusa in sivkino olje.

Pomembno je, da posegamo po registriranih proizvodih, seznam katerih je dostopen v registru biocidnih proizvodov na spletnih straneh Urada RS za kemikalije. Ti registrirani repelenti vsebujejo natančno določene koncentracije aktivnih snovi ter jasne navedbe, proti katerim vrstam komarjev nudijo zaščito ter koliko časa ta traja.

Drugi rastlinski izvlečki, kot so cimetovo, timijanovo, sojino olje in olje poprove mete, ki se pogosto oglašujejo kot naravna zaščita pred piki, niso registrirani biocidni proizvodi, njihova učinkovitost ni znanstveno potrjena, morebitne nevarnosti pa niso ustrezno raziskane. Koncentrirana eterična olja lahko povzročajo draženje kože, alergijske reakcije pri občutljivih posameznikih oziroma otrocih ali povečano občutljivost na sonce.

»Domače mešanice« z omenjenimi sestavinami ne zagotavljajo preverjene učinkovitosti in varnosti. Vsebnost aktivnih snovi v teh sredstvih in njihova čistost lahko močno variirata, kar vpliva na njihov repelentni učinek. Poleg tega ni nadzora nad morebitnimi neželenimi učinki. Zato njihovo uporabo za zaščito pred piki komarjev odsvetujemo.

Pred klopi se zaščitimo z nošenjem primernih oblačil, uporabo repelentov na odkritih predelih telesa ter z doslednim upoštevanjem drugih preventivnih ukrepov.

Učinkovito zaščito pred vbodom klopov predstavljata uporaba registriranih repelentov ter mehanskih metod zaščite (več informacij na povezavi). Posebna pozornost zaščiti pred klopi je še toliko pomembnejša, saj Slovenija sodi med države z visoko verjetnostjo okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi – kot sta borelioza in klopni meningoencefalitis.

Čeprav se na spletu pogosto pojavljajo nasveti o t.i. naravni zaščiti pred klopi, kot so uporaba česna, jabolčnega kisa ali doma narejenih pripravkov z eteričnimi olji, velja opozoriti, da učinkovitost teh metod ni dokazana. Uporaba takšnih sredstev namesto preverjenih repelentov lahko poveča tveganje za okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi.

Oglejte si video.

Da, repelenti kupljeni v Sloveniji so lahko učinkoviti tudi v državah z večjim tveganjem, vendar je pred uporabo treba preveriti, proti katerim vrstam organizmov nudijo zaščito in kako dolgo ta traja.

Potnike običajno najbolj skrbijo piki komarjev, zaradi možnosti prenosa bolezni, ki lahko predstavljajo resno tveganje za zdravje. Biocidni proizvodi proti komarjem, ki se uporabljajo po svetu, so v glavnem osnovani na istih, preverjenih aktivnih snoveh, kot sta DEET in ikaridin (picaridin). Kljub temu pa se lahko med seboj razlikujejo po koncentraciji aktivne snovi, obliki izdelka (pršilo, losjon, krema) in načinu uporabe. Te lastnosti so pogosto prilagojene lokalnim razmeram, nacionalnim predpisom in potrebam uporabnikov.

Na etiketi vsakega repelenta morajo biti med drugim jasno navedeni tudi sledeči podatki:

• proti katerim vrstam komarjev deluje,
• trajanje zaščite,
• navodila za pravilno uporabo.

Za potovanje v tropske in subtropske predele, kjer obstaja povečano tveganje za prenos nalezljivih bolezni, kot so denga, zika in malarija, je priporočljivo izbrati repelent z višjo koncentracijo učinkovitih aktivnih snovi, zlasti DEET-a in ikaridina. V nekaterih primerih je smiselno razmisliti tudi o nakupu lokalno registriranih repelentov, če ti zagotavljajo daljšo in bolj specifično zaščito.

Poleg uporabe repelentov je na območjih z večjim tveganjem ključnega pomena tudi upoštevanje drugih zaščitnih ukrepov, kot so:

• cepljenje (kadar je na voljo),
• uporaba antimalarikov (po posvetu z zdravnikom),
• uporaba zaščitnih mrež proti komarjem,
• ustrezno vedenje (nošenje dolgih in svetlih oblačil, izogibanje izpostavljenosti v času največje aktivnosti komarjev).

S skrbno izbiro in pravilno uporabo repelentov ter doslednim upoštevanjem drugih preventivnih ukrepov, je mogoče zmanjšati tveganje za pike komarjev in prenos bolezni tudi na območjih z večjo pojavnostjo določenih okužb.

Čeprav so komarji najbolj znani prenašalci povzročiteljev nalezljivih bolezni, pa je pomembno, da se na potovanjih ustrezno zaščitimo tudi pred drugimi prenašalci, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje. Sem sodijo na primer klopi, muhe in bolhe. Destinacija in predvidene dejavnosti posameznika določajo, katere ukrepe je potrebno sprejeti za zaščito pred piki, vbodi ali ugrizi prenašalcev povzročiteljev nalezljivih bolezni. Že pred potovanjem je zato priporočljivo izbrati repelent, ki dokazano deluje proti vrstam prenašalcev, značilnim za ciljno destinacijo.