1. faza HBM v Sloveniji (2007–2014)
Prva faza programa HBM v Sloveniji je bila usmerjena v ugotavljanje nivoja onesnažil pri odraslih osebah, ki niso bile izpostavljene onesnaženemu okolju in njihov način življenja ni povečeval vnosa teh onesnažil. Program je bil usklajen s pristopi, ki so jih na ravni EU opredelili v okviru omenjenih projektov ESBIO, DEMOCHOPHES in CHOPES, zato so podatki, pridobljeni v tej raziskavi, primerljivi s podatki drugih držav, ki so sodelovale v omenjenih evropskih projektih. V okviru te prve faze HBM so bili postavljeni tudi osnovni finančni, organizacijski in strokovno metodološki temelji za izvajanje nacionalnega programa HBM.
Osnovni namen raziskave je bil pridobiti podatke o obremenitvi ljudi v Republiki Sloveniji z določenimi kemikalijami (onesnažili), ki se nahajajo v zunanjem in bivalnem okolju. Podatki omogočajo pregled razlik v izpostavljenosti po regijah in po spolu.
V raziskavo so bile vključene odrasle osebe obeh spolov, stare 20–40 let. Osredotočili smo se na izbrana onesnaževala in biomarkerje pri odraslih osebah obeh spolov, starih od 20 do 40 let. Pri ženskah je bil vključitveni kriterij rojstvo prvega otroka, saj je bil eden od ciljev raziskave oceniti tudi potencialni vnos kemikalij pri dojenčkih starih med 2 do 8 tednov.
Poseben pomen te raziskave je v tem, da omogoča, glede na to, da so bile vključene osebe, ki niso izpostavljene onesnaženemu delovnemu okolju niti nimajo življenjskih navad, ki bi lahko prispevale k večjemu vnosu preiskovanih kemikalij, določitev nacionalnih osnovnih (referenčnih) vrednosti.
Podrobneje lahko rezultate prvega HBM programa pogledate v poročilih, ki jih je po zaključku pilotne faze in končne raziskave pripravil nosilec raziskave- Inštitut »Jožef Stefan«, Odsek za znanosti o okolju.
Zaključno poročilo HBM v Sloveniji 2007–2009
Zaključno poročilo HBM v Sloveniji 2009–2014
Ocena tveganja za zdravje zaradi vnosa izbranih kemikalij v telo, ki temelji na podatkih o vsebnosti v analiziranih vzorcih humanega izvora v okviru 1 ciklusa HBM v Sloveniji v obdobju 2011-2014
HBM v Prekmurju (2017–2019)
Nosečnice, otroci in mladostniki predstavljajo posebej ranljive skupine prebivalstva, pri katerih je, zaradi rasti in razvoja organizma ter specifičnih fizioloških značilnosti, vpliv škodljivih kemikalij lahko še bolj izražen kot pri ostalih skupinah prebivalstva. Da bi spodbudila prizadevanja za manjšo izpostavljenost škodljivim snovem, je Svetovna zdravstvena organizacija za območje Evropske regije, na svoji 5. Ministrski konferenci 2010, v Parmi sprejela strategijo za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem. Tem prizadevanjem se je pridružila tudi Slovenija.
Ocenjevanje tveganja za razvoj in zdravje otrok in mladostnikov zaradi izpostavljenosti kemikalijam je ključnega pomena za vse nadaljnje aktivnosti na področju varovanja zdravja otrok v povezavi z okoljem. V okviru projekta, ki sta ga financirala Agencija Republike Slovenije za raziskovanje in Urad Republike Slovenije za kemikalije, je bil razvit metodološki pristop za ugotavljanje izpostavljenosti otrok in mladostnikov izbranim kemikalijam preko življenjskega okolja. Na podlagi analiz bioloških vzorcev je bila ocenjena obremenjenost otrok in mladostnikov s temi kemikalijami ter izdelana ocena tveganje za zdravje. Projekt vodi Inštitut Jožef Stefan, partnerja pa sta Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano.
Izbor kemikalij temelji na podatkih predhodnih študij v Republiki Sloveniji in v Evropi in je usklajen tudi s prioritetami, ki jim strokovna javnost trenutno posveča največ pozornosti. Med te spadajo zlasti spojine, ki povzročajo hormonske motnje in lahko delujejo tudi nevrotoksično: bisfenoli, ftalati, bromirani in fluorirani ogljikovodiki, in ostanke organofosfornih pesticidov ter sredstva za osebno nego kot so parabeni in triklosan. Poleg analiz vsebnosti onesnažil pa so bile opravljene tudi analize na prisotnost nekaterih kemikalij, ki so nujno potrebne za delovanje organizma in njegov (esencialni elementi).
Opis izbire oseb, povabljenih v raziskavo
Prioritetne kemikalije se nahajajo pretežno v predmetih splošne rabe. Iz dosedanjih izkušnjah in preteklih raziskav je poznano, da ni bistvenih razlik v izpostavljenosti potencialno škodljivim kemikalijam preko predmetov splošne rabe med ruralnim in mestnim območjem, zato za te kemikalije ne pričakujemo bistvenih razlik po geografskih območjih. Relativno malo podatkov je o izpostavljenosti kemikalijam, ki se uporabljajo v kmetijstvu (različne vrste pesticidov), zato je bila sprejeta odločitev, da bo raziskava potekala na območju intenzivnega kmetijstva – v Prekmurju. Glavni razlogi za izbor: območje intenzivnega kmetijstva vključno z vinogradništvom, bivanje prebivalcev v neposredni bližini kmetijskih površin, poraba pesticidov velika (ostanki določeni v površinskih vodah -monitoring), velikost izpostavljenega območja, vzhodni del Slovenije ima pričakovano nižjo življenjsko dobo (ta se pripisuje genetskim faktorjem in življenjskemu slogu) in pomanjkanje podatkov o izpostavljenosti prebivalcev škodljivim snovem.
Preiskovanci so bili k sodelovanju povabljeni na roditeljskih sestankih, kjer so bili straši seznanjeni s predvidenim potekom raziskave. Izbrani starostni skupini sta 6–9 let in 12–15. V vsaki skupini je predvideno preiskovanje 150 otrok, polovica fantov in polovica deklet.
Za potrebe analize prisotnosti kemičnih snovi so preiskovanci dal na voljo vzorce krvi, urina in las.
Raziskava vključuje tudi izpolnjevane vprašalnika o življenjskih navadah, načinu prehranjevanja in o okolju, kjer otroci sicer živijo. Ti podatki omogočajo sklepanje o potencialnih virih onesnažil.
Na osnovi podatkov v vprašalnikih in rezultatov analiz bioloških vzorcev je predvidena tudi ocena tveganja za zdravje.
Poročilo o ugotovitvah je na voljo na naslednji povezavi: Izpostavljenost otrok in mladostnikov v Prekmurju izbranim kemikalijam preko življenjskega okolja
2. faza HBM v Sloveniji (2018–2025)
Prva faza programa HBM v Sloveniji je bila usmerjena v ugotavljanje nivoja onesnažil pri odraslih osebah, ki niso bile izpostavljene onesnaženemu okolju in njihov način življenja ni povečeval vnosa teh onesnažil. V drugi fazi, ki poteka od 2018 do 2025, pa želimo ugotoviti, kakšne so vrednosti posameznih onesnažil v biološkem materialu otrok in mladostnikov, ki živijo na potencialno bolj onesnaženem območju.
Otroci in mladostniki predstavljajo posebej ranljive skupine prebivalstva, pri katerih je zaradi rasti in razvoja organizma ter specifičnih fizioloških značilnosti vpliv škodljivih kemikalij lahko še bolj izražen kot pri ostalih skupinah prebivalstva. Program HBM 2018–2025 vključuje tudi nalogo izdelave ocene tveganja za zdravje otrok in mladostnikov zaradi izpostavljenosti onesnažilom v življenjskem okolju.
Program HBM 2018–2025 ima dva sklopa.
SKLOP 1
Naloga tega sklopa je določitev vsebnosti: ftalatov, DINCH in bisfenolov v že zbranih vzorcih urina pri populaciji, ki je bila vključena v 1. fazo HB v Slovenij, ki je potekala od 2007 do 2014 ter ocena tveganja za zdravje glede na rezultate kemijskih analiz. Časovni okvir tega sklopa je 2018–2019.
SKLOP 2
V okviru tega sklopa je predviden odvzem vzorcev krvi, urina, las in sline pri otrocih in mladostnikih, ki živijo na potencialno onesnaženih območjih. Temu sledi potem izvedba kemijskih analiz in ocena tveganja za zdravje. Potekalo bo proučevanje obremenjenosti oseb z naslednjimi onesnažili:
- kovine in polkovine, ftalati, DINCH, zaviralci gorenja, bisfenoli, pesticide (organofosforni, glifosat), PFAS
- Izvedba kemijskih analiz onesnažil se bo v Sloveniji izvajala na IJS in NLZOH oz. v laboratorijih, ki bodo ustrezali pogojem, ki jih bodi določili v HBM4EU
Izbor onesnažil upošteva podatke predhodnih študij v Sloveniji in v Evropi in je usklajen tudi s prioritetami, ki jim strokovna javnost trenutno posveča največ pozornosti.
Osnovna metodologija programa temelji na metodologiji razviti v projektu Izpostavljenost otrok in mladostnikov izbranim kemikalijam preko življenjskega okolja (CRP-V3-1640), ki je bila preizkušena v raziskavi na območju Prekmurja ter na izkušnjah iz projekta HBM4EU.
Program 2.Faze HBM v Sloveniji se je začel leta 2018. Zaradi pandemije je bilo potrebno izvajanje programa časovno prilagoditi. Predvideno je, da se bo zaključil leta 2025. Izbrana populacija v 2. Faze HBM so otroci in mladostniki, ki živijo na 8 potencialno obremenjenih območij v Sloveniji (Mežiška dolina, Celjska kotlina, Jesenice in Vrhnika v prvi fazi, kasneje pa še Zasavje, Idrija s Posočjem, Obalno območje, Bela Krajina).
Starostni skupini preiskovancev:
Iz vsakega območja bo v preiskavo vključenih najmanj 200 preiskovancev. Sto otrok starih od 6 do 9 let in sto mladostnikov starih od 12 do 15 let. V obeh skupinah polovico fantov in deklet.
Zelo pomemben del raziskave je tudi izpolnjevane vprašalnika o življenjskih navadah, načinu prehranjevanja in o okolju, kjer otroci sicer živijo. Ti podatki bodo omogočili sklepanje o potencialnih virih onesnažil.
Letak (pdf) je dosegljiv na naslednji povezavi.
Druge aktivnosti na področju HBM
Poleg teh aktivnosti je potrebno omeniti posebno nalogo, katere namen je bil oceniti ali je mogoče pričakovati, da bi vnos arzena preko doma pridelanih vrtnin v občini Zagorje ob Savi pri majhnih otrocih lahko predstavljal tveganje za zdravje. Prva ocena, ki je temeljila na preračunih podatkov o vsebnosti arzena v pridelkih in oceni količine zaužitih živil je kazala na nekoliko povečano tveganje za zdravje malčkov pri dolgotrajni izpostavljenosti arzenu iz prehranskih virov. V nadaljevanju pa je bila s pomočjo podatkov, ki so bili rezultat humanega biološkega monitoringa, opravljena poglobljena analiza, ki je temeljila na bistveno bolj zanesljivih podatkih o sprejemu arzena s prehrano. Ta analiza ni potrdila povečanega tveganja za zdravje otrok z opazovanih območij, zato dodatni ukrepi za zmanjševanje tveganja niso bili potrebni.
Poglobljena ocena tveganja za zdravje otrok zaradi izpostavljenosti arzenu v občini Zagorje ob Savi
Podatki, pridobljeni v HBM programih pa so izjemno dragoceni tudi za druge namene. Tako uporabljamo rezultate meritev vsebnosti določenih kemikalij v bioloških vzorcih človeškega izvora tudi za pripravo kazalnikov Okolje in zdravje, ki so objavljeni na spletni strain ARSO:
Perharič L. Vsebnost dioksinov v človeškem mleku (zadnja osvežitev 2013).
Ivartnik et al. Vsebnost svinca v krvi otrok na območju Zgornje Mežiške doline (zadnja osvežitev 2018)
Ahačič et al. Izpostavljenost odraslih arzenu in ocena tveganja za zdravje (zadnja osvežitev 2022)
Ahačič et al. Izpostavljenost odraslih svincu in ocena tveganja za zdravje (zadnja osvežitev 2023
Zelo pomembno je tudi, da se podatki o ugotovitvam humanega biološkega monitoringa redno predstavljajo različnim strokovnim skupinam, še posebej zdravnikom na primarni ravni, ki so tisti, na katere se prebivalci velikokrat obračajo z vprašanji o tovrstnih temah, ki jih zanimajo. Izkušnje na tem področju so zelo pozitivne. (Ahačič M, Perharič L. Vloga humanega biomonitoringa kemikalij pri varovanju zdravja in preprečevanju bolezni. V Tevžič Š (ur.). 27. Schrottovi dnevi:zbornik predavanj : Ljubljana, 15. in 16. marec 2024, Cankarjev dom – Linhartova dvorana. Ljubljana: Zavod za razvoj družinske medicine, 2024. Letn. 22, suppl. 1, str. 103-106.)
