Raziskave kažejo, da dolgotrajna izpostavljenost hrupu ni zgolj moteča, temveč lahko povzroči trajne posledice na sluh, motnje spanja, povišano raven stresa in celo težave s koncentracijo ter učenjem. V nadaljevanju sledi razlaga, kako hrup prometa vpliva na zdravje otrok, kakšne so njegove dolgoročne posledice in kako lahko zmanjšamo tovrstno izpostavljenost za boljšo kakovost življenja naših najmlajših.
Vplivi hrupa prometa na zdravje otrok
Okoljski hrup cestnega, železniškega in letalskega prometa, je zaradi onesnaženja zraka (Hänninen et al., 2014) eden najbolj škodljivih okoljskih dejavnikov za zdravje v Evropi. Življenje na območju, kjer je prisoten hrup prometa, je povezano z večjim tveganjem za razvoj številnih zdravstvenih težav, vključno s srčno-žilnimi, presnovnimi in duševnimi boleznimi. Kronična izpostavljenost hrupu prometa lahko negativno vpliva tudi na otroke, saj se ti nahajajo v ključni fazi učenja in razvoja (Clark in Paunovic, 2018).
Vedno več dokazov kaže, da so otroci, ki so izpostavljeni hrupu prometa v šoli ali doma, bolj dovzetni za določene vrste kognitivnih, učnih in vedenjskih težav ter debelost (ETC HE, 2024). Poleg tega so nedavne raziskave o kognitivnem razvoju pri mladostnikih pokazale, da je hrup prometa povezan z anksioznostjo (Thompson et al., 2024), zgodnja izpostavljenost hrupu prometa pa lahko vodi tudi do duševnih težav v odrasli dobi (Newbury et al., 2024).
Na podlagi najnovejših dokazov to poročilo predstavlja ocenjeno vplivanje hrupa prometa (cestnega, železniškega in zračnega) na bralne sposobnosti in vedenje otrok v Evropi. Celotni izsledki in metodologija so opisani v poročilu Vplivi hrupa prometa na zdravje otrok in mladostnikov: pregled raziskav in ocena zdravstvenega bremena Evropskega tematskega centra za zdravje in okolje (ETC HE, 2024).
Izpostavljenost prebivalcev Evrope hrupu prometa
Izpostavljenost hrupu iz prometnih virov, zlasti hrupu cestnega prometa, predstavlja velik okoljski problem v Evropi. Več kot 20 % prebivalcev EU, vključno z otroki, živi na območjih, kjer ravni prometnega hrupa škodujejo zdravju (EEA, 2021). V številnih urbanih območjih je ta odstotek še višji, saj dosega celo 50 %. Približno 14 milijonov otrok, starih od 6 do 17 let, v Evropi (vključno z Islandijo, Norveško in Švico) je izpostavljenih povprečnim ravnem prometnega hrupa, ki dosegajo 55 dB ali več.
Novejši dokazi kažejo, da se tveganje za kognitivne in vedenjske težave pri otrocih začne povečevati že v šolah, kjer zunanje ravni hrupa ostajajo pod to mejno vrednostjo (Clark in Paunovic, 2018; Clark et al., 2021; Schubert et al., 2019; Thompson et al., 2022). Poleg tega so druge raziskave ugotovile negativne vplive, povezane z izpostavljenostjo otrok hrupu prometa v domačem okolju (Hjortebjerg et al., 2016; Tangermann et al., 2022).
Ocena vplivov hrupa prometa na zdravje otrok
Metodologija, uporabljena v tej oceni, je opisana v poročilu ETC HE (ETC HE, 2024). Analiza vključuje podatke o prebivalstvu, izpostavljenem ravnem hrupa, ki presegajo 55 dB Lden (povprečna raven hrupa čez dan, večer in noč), iz večjih cest, železniških prog in letališč ter iz cest, železnic in letališč znotraj urbanih območij z več kot 100.000 prebivalci, kot to določa Direktiva EU o okoljskem hrupu (END).
V tabeli 1 so predstavljeni ključni vidiki ocene tveganja za zdravje otrok zaradi izpostavljenosti hrupu v Evropi.
Tabela 1. Pregled metodologije za oceno zdravstvenih tveganj otrok zaradi izpostavljenosti prometnemu hrupu
| Motnje v razumevanju prebranega besedila | |
| Populacija | Otroci stari 6-17 let |
| Vir hrupa | Promet: cestni, železniški, letalski |
| Odnos | · Povzeto po Clark s sod (2006) in van Kempen (2008) · Odnos izpostavljenosti-odziva ocenjen na podlagi letalskega hrupa v šoli |
| Vedenjske motnje | |
| Populacija | Otroci stari 6-17 let |
| Vir hrupa | Promet: cestni, železniški, letalski |
| Odnos | · Povzeto po meta-analizi ETC/HE (v pripravi) · Relativno tveganje ocenjeno na podlagi hrupa cestnega prometa v bivalnem okolju |
Vpliv hrupa prometa na bralne sposobnosti in vedenje otrok v Evropi
Na podlagi trenutnih podatkov je ETC HE ocenil, v kolikšni meri izpostavljenost hrupu cestnega, železniškega in zračnega prometa vpliva na bralne sposobnosti in vedenje otrok v Evropi. Rezultati so povzeti v tabeli 2 spodaj.
Tabela 2. Ocenjeno število otrok, starih 6–17 let, s težavami pri branju in vedenju zaradi hrupa cestnega, železniškega in zračnega prometa v letu 2022, EEA-32 (brez Turčije)
| | | V urbanem okolju | Izven urbanega okolja | Skupaj |
| Motnje v razumevanju prebranega besedila | ceste | 116.500 | 341.000 | 457.500 |
| železnice | 41.800 | 38.600 | 8.400 |
| letališča | 5.000 | 2.900 | 7.900 |
| Skupaj | 163.300 | 382.500 | 545.800 |
| Vedenjske motnje | ceste | 11.200 | 39.700 | 50.900 |
| železnice | 3.100 | 4.600 | 7.700 |
| letališča | 200 | 400 | 600 |
| Skupaj | 14.500 | 44.700 | 59.200 |
Ocenjuje se, da je skoraj 550.000 primerov motenj bralnih sposobnosti letno v Evropi posledica okoljskega hrupa prometa. Večina teh primerov (84 %) je povezana s hrupom cestnega prometa, predvsem v urbanih območjih, sledijo železniški promet (15 %) in zračni promet (približno 1 %). Poleg tega je skoraj 60.000 primerov vedenjskih težav letno povezanih s prometnim hrupom, pri čemer večina (približno 86 %) izvira iz hrupa cestnega prometa, prav tako večinoma v urbanih območjih.
Neenakomerna in nepopolna pokritost vodi k podcenjevanju vplivov hrupa
Izračunan vpliv 550.000 primerov motenj bralnih sposobnosti in 60.000 primerov vedenjskih težav zaradi okoljskega hrupa je treba obravnavati kot podcenjen. Glavni razlog je, da podatki, poročani v okviru Direktive o okoljskem hrupu (END), ne zajemajo vseh cest, železniških omrežij, letališč in naselij. Zajete so le ceste z več kot tremi milijoni vozil na leto, železniške proge z več kot 30.000 vlaki na leto, letališča z več kot 50.000 premiki na leto in naselja z več kot 100.000 prebivalci.
Poleg te omejene pokritosti pa vse mestne oblasti ne kartirajo hrupa cest in železnic na vseh ali večini ulic. Nekatera mesta kartirajo večino svojih ulic, medtem ko druga vključijo le najbolj prometne ulice. Posledično je vpliv hrupa podcenjen ne le zaradi omejitev v pokritosti END, temveč tudi zaradi nepopolne kartografije hrupa v določenih urbanih območjih. Države, ki izvajajo celovito kartiranje mestnih cest in ulic, so bolje pripravljene zajeti dejanske razsežnosti vplivov okoljskega prometnega hrupa. Pokritost ulic v posameznih mestih je na voljo v pregledovalniku hrupa EEA.
Nazadnje, vplivi hrupa prometa na otroke se lahko začnejo že pri ravneh, ki so nižje od mejnih vrednosti END, uporabljenih v tej oceni.
Možni ukrepi
Trenutno je na voljo omejeno število političnih ukrepov, ki zmanjšujejo izpostavljenost otrok hrupu prometa. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pripravila najpomembnejša priporočila. Smernice WHO za hrup v skupnosti (Bjerglund, 1999) priporočajo, da raven hrupa na šolskih igriščih ne presega 55 dB(A), medtem ko raven hrupa v učilnicah ne sme preseči 35 dB(A) (EEA, 2020).
Zmanjšanje izpostavljenosti otrok okoljskemu hrupu iz cestnega, železniškega in zračnega prometa doma in v šoli lahko pomaga zmanjšati število primerov motenj bralnih sposobnosti in vedenjskih težav. Raziskave so pokazale, da lahko nižje ravni prometnega hrupa omilijo škodljive učinke na otroke, kot so slabše kognitivne funkcije, povišani biomarkerji stresa in nižja zaznana kakovost življenja (Evans et al., 1998; Hygge et al., 2002). Poleg tega nekateri dokazi kažejo, da se kognitivne motnje lahko zmanjšajo, ko se vir hrupa odpravi (Hygge et al., 2002). To poudarja potrebo po pravočasnem ukrepanju in dolgoročnem načrtovanju na območjih, kjer so otroci izpostavljeni hrupu prometa.
Raziskave intervencij, kot so gradbene prilagoditve v šolah, so pokazale pri učencih izboljšanje pri sposobnosti koncentracije in zmanjšanje agresije (Polewczyk in Jarosz, 2020). Prav tako so ukrepi ozaveščanja pri otrocih izboljšali razumevanje hrupa kot onesnaževalca (Gilles in Paul, 2014; Christidou et al., 2015).
Tabela 3 predstavlja nabor možnih ukrepov za zmanjšanje vpliva hrupa prometa na zdravje otrok v šolah in doma.
Za učinkovito zmanjšanje izpostavljenosti hrupu prometnih virov, zlasti pri ranljivih skupinah, kot so otroci, je ključno osredotočiti se na ukrepe, ki zmanjšujejo hrup pri viru. Strategije, kot so znižanje omejitev hitrosti, zmanjšanje hrupa motorjev in pnevmatik ter usmerjanje na vire hrupa z visokimi emisijami, lahko koristijo večjemu delu prebivalstva. Lokalni ukrepi, kot je gradnja protihrupnih pregrad, imajo večinoma koristi le za določeno območje (EEA, 2022; ETC HE, 2022).
Poleg tega mora dolgoročna strategija za zmanjšanje izpostavljenosti hrupu prometa vključevati izboljšano urbanistično in prometno načrtovanje. To obsega razvoj zaščitnih območij, usmeritev stavb za zmanjšanje izpostavljenosti in načrtovanje hrupno občutljivih območij znotraj stavb. Nekateri ukrepi, kot je ustvarjanje zelenih tihih območij, imajo jasne sočasne koristi za izboljšanje kakovosti zraka, prilagajanje na podnebne spremembe in splošno dobro počutje. Prejšnje raziskave kažejo, da je za znatno zmanjšanje števila ljudi, izpostavljenih visokim ravnem škodljivega hrupa, potrebna celovita strategija, ki združuje ukrepe na viru, izboljšano urbanistično in prometno načrtovanje ter znatno zmanjšanje cestnega prometa v urbanih območjih (EEA, 2022; ETC HE, 2022).
Tabela 3. Intervencije za zmanjšanje vpliva cestnega, železniškega in letalskega hrupa na zdravje otrok
| Šola | Dom |
| Usmeritev in postavitev zgradb: Načrtovanje šolskih stavb za zmanjšanje izpostavljenosti zunanjemu hrupu, npr. z umestitvijo učilnic stran od prometnih cest ali z uporabo zaščitnih območij, ki zmanjšajo raven hrupa v šolah. | Urbanistično načrtovanje: Ustvarjanje zaščitnih območij okoli stanovanjskih zgradb in usmerjanje stavb za zmanjšanje izpostavljenosti hrupu prometa. |
| Ukrepi za zmanjšanje emisij hrupa: Vključujejo znižanje hitrosti, umirjanje prometa ter omejitve delovanja na letališčih in železnicah. | Ukrepi za zmanjšanje emisij hrupa: Te vključujejo uporabo manj hrupnih tehnologij v transportni infrastrukturi, kot so tihe pnevmatike, manj hrupna letala ipd. |
| Zelene površine in zasaditve: Sajenje dreves, grmovnic ali postavljanje zemeljskih nasipov okoli šolskih stavb kot naravne protihrupne pregrade. | Zelene površine: Ustvarjanje zelenih območij okoli stanovanjskih naselij za zagotavljanje tišjih prostorov stran od prometnih virov. |
| Inženirski ukrepi: Uporaba tehnologij za zmanjšanje hrupa, kot so tihi asfalt, tiha letala in posebni protihrupni materiali v infrastrukturi. | Izolacija in akustični ukrepi: Uporaba zvočno izoliranih oken, vrat in izolacijskih materialov v stenah in stropih, ki so izpostavljeni hrupu prometa. |
| Tiha območja: Ustvarjanje označenih tihih območij okoli šol, npr. s umiritvijo bližnjih ulic z zmanjšanjem prometa in omejitvijohitrosti. | Postavitev otroških spalnic in igralnih prostorov: Umestitev stran od območij, ki jih prizadene hrup prometa, za zmanjšanje izpostavljenosti v nočnem času. |
| Izobraževalni ukrepi: Programi ozaveščanja o hrupu za učence in osebje za spodbujanje praks, ki prispevajo k tišjemu učnemu okolju. | Zvočna izolacija: Uporaba zvočno izoliranih oken in vrat ter zvočno absorbirajoče izolacije v stenah in stropih, vendar z upoštevanjem morebitnih težav, kot sta pregrevanje ali zmanjšano prezračevanje. |
Viri: Na podlagi (EEA, 2020), (ETC HE, 2024) in (Brown in van Kamp, 2017).
Zaključki
Zelo velik delež prebivalstva v Evropi – več kot 20 % – je izpostavljen dolgotrajnim ravnem hrupa prometa, ki so ocenjeni kot škodljivi za zdravje. Posledično je ocenjeno, da je enak delež otrok prav tako izpostavljen ravnem hrupa, ki lahko negativno vpliva na njihov razvoj in učenje. Konzervativno ocenjujemo, da je več kot 500.000 otrok s prizadetimi bralnimi sposobnostmi zaradi hrupa cestnega, železniškega in zračnega prometa. Poleg tega bi lahko skoraj 60.000 otrok imelo tudi vedenjske težave. Glede na velik število otrok, izpostavljenih hrupu prometa v stanovanjskih okoljih in šolah, bi izvajanje politik za zmanjšanje hrupa prometa lahko pripomoglo k ublažitvi škodljivih učinkov hrupa na učenje.
Zmanjšanje izpostavljenosti doma in v šolah bi zmanjšalo te negativne učinke za otroke, ki lahko vplivajo na njihove dolgoročne možnosti in kakovost življenja. Na voljo je širok spekter intervencij, ki jih je mogoče uporabiti za zmanjšanje izpostavljenosti hrupu in izboljšanje povezanih zdravstvenih izidov v skupnosti, vključno z otroki.
