Strokovni posvet o vplivih okoljskega hrupa na zdravje ljudi

Domači in tuji strokovnjaki so predstavili škodljive vplive okoljskega hrupa, ki je pogosto spregledan dejavnik tveganja za zdravje, čeprav številne raziskave potrjujejo njegov vpliv na srčno-žilne bolezni, motnje spanja, kognitivni razvoj otrok in duševno zdravje. Evropska agencija za okolje ocenjuje, da je vsak peti prebivalec Evropske unije izpostavljen škodljivim ravnem okoljskega hrupa, pri čemer je cestni promet najpomembnejši vir.

Udeležence sta uvodoma pozdravila generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Ministrstva za zdravje Vesna Marinko in strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje prim. prof. dr. Ivan Eržen, dr. med., spec. Poudarila sta resnost škodljivih učinkov hrupa na zdravje ljudi in med drugim opozorila na posebno pozornost, ki jo je treba nemeniti najmlajšim oziroma najbolj ranljivim skupinam prebivalstva. Stanovanjske soseske, vrtci, šole, dijaški domovi, domovi za starejše in druge stavbe z varovanimi prostori naj se v prostor umeščajo v tista območja, ki niso preobremenjena s hrupom, sta dodala.

Dr. Eulalia Peris, strokovnjakinja za okoljski hrup pri Evropski agenciji za okolje se je preko videopovezave oglasila iz Köbenhavna na Danskem in predstavila številna zdravstvena tveganja, ki jih imajo lahko prebivalci zaradi okoljskega hrupa. S pomočjo podatkov je prikazala, da je breme bolezni zaradi okoljskega hrupa največje za prebivalce, ki živijo ob prometnih cestah in izpostavila nekatere najpogostejše in s tem povezane zdravstvene težave, kot so debelost, diabetes, kap, bolezni srca, kognitivne motnje, težave v duševnem zdravju. Raziskava iz leta 2017 je pokazala, da je bil hrup ob prometnih cestah vzrok za skoraj 9 tisoč prezgodnjih smrti v državah Evropske unije. Tudi Dr. Kerstin Persson Waye, profesorica okoljske medicine na Šoli za javno zdravje in skupnostno medicino Univerze v Göteborgu na Švedskem je preko videopovezave predstavila raziskave človeških odzivov in dolgoročnih zdravstvenih vplivov zvoka. Poudarila je, da so na škodljive vplive hrupa najbolj občutljivi otroci in mladostniki, ki se še razvijajo, rastejo. Izpostavljenost hrupu v otroštvu ima namreč velik vpliv na nevrološki razvoj, rast, jezikovne sposobnosti, spanec, sluh, vedenje, učenje in dolgoročno zdravje. Poudarila je tudi, da se naložbe v podporno okolje najmlajših v družbi sčasoma bolj obrestujejo kot spremembe, namenjene starejši populaciji.

Sledila je okrogla miza z naslovom Preslišani hrup, na kateri so sodelovali strokovnjaki različnih področij. Razprava je bila osredotočena na izzive trajnostnega prometa v urbanih območjih, zaščito ranljivih skupin ter vključevanje zdravstvenih pogledov v prostorsko načrtovanje. Predstavili so izkušnje in izzive na svojih področjih in poudarili, da je treba področje prostora in okolja bolje urediti ter podrobneje definirati v skladu z izsledki Svetovne zdravstvene organizacije in priporočili Evropske komisije. Strokovnjaki, predvsem s področja politike prostora, gradbeništva, akustike in mobilnosti, so razpravljali tudi o zelenem prehodu, možnosti zmanjševanja cestnega prometa in spodbujanju javnega prevoza. Posebej je bil izpostavljen pomen dialoga in vključevanja vseh deležnikov družbe v načrtovanje novih posegov v okolju in ustvarjanju politik, ki bodo zagotavljale zdravo bivalno okolje in zmanjševanje neenakosti v družbi.

Dr. Sonja Jeram iz Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je ob zaključku dejala, da si želi, da bi vsi ustvarjali podporno okolje, predvsem za otroke. »Ni največji problem, če je en dogodek glasen, težava je, ko je hrup stalno prisoten«, je poudarila in dodala, da ne smemo pozabiti na kakovost pestrosti okolja vključno z dostopnimi, zelenimi in mirnimi površinami v urbanih okoljih.