Kazalniki na letni ravni ali v večletnih povprečjih vključujejo podatke leta 2023, izjema so kazalniki o novih primerih raka, ki vključujejo podatke do leta 2021. Pregled podatkov kaže, da nas je bilo v letu 2023 nekoliko manj, postali smo še malo starejši, bolj delovno aktivni, a manj izobraženi. Ob tem smo nekoliko shujšali, bili manj bolniško odsotni in se malo več posluževali pomoči na domu. Zabeležil smo večjo odzivnost in udeležbo v državnih presejalnih programih ter nižjo pojavnost klopnega meningoencefalitisa. Na splošno je bilo kazalnikov, ki so se izboljšali, več kot tistih, ki so se poslabšali.
Veliko kazalnikov kaže na izboljšanje zdravja
Po devetih letih stalnega naraščanja bolniške odsotnosti, smo v letu 2023 zabeležili padec za dobrih 12 %, in sicer s 21,6 dni na 19 dni nezmožnosti za delo. Sicer pa se je število dni nezmožnosti za delo na zaposlenega v primerjavi z letom 2016, ko smo prvič objavili kazalnike na ravni občin, v povprečju zvišalo s 13 na 19 dni. Bolniška odsotnost je v bila letu 2023 v 131 občinah nad slovenskim povprečjem (v letu 2022 je bilo takšnih 134 občin), pri čemer se je stanje izboljšalo v kar 173 občinah.
Že deveto leto zapored beležimo pozitivni trend zmanjševanja stopnje poškodovanih v transportnih nezgodah, ki se je v letu 2023 izboljšala za skoraj 6 %. Prav tako se je za 1,3 % zmanjšal delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji. Ob tem pa je delež bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu, ostal nespremenjen.
Nadaljuje se trend zmanjševanja števila primerov hospitalizacij zaradi astme pri otrocih in mladostnikih, ki so se zmanjšali za dodatnih 14,5 % v primerjavi s prejšnjo objavo.
Beležimo tudi manj primerov hospitalizacij zaradi možganskih (za 1,7 %) in srčnih kapi (za 2,4 %). Za skoraj 2 % je manj zlomov kolka pri starejših osebah. Opazno se je zmanjšalo število okužb s klopnim meningoencefalitisom (za dobrih 17 %).
V letu 2023 se je po presežni umrljivosti zaradi covida-19 v prejšnjih letih, nadaljeval trend zmanjšanja umrljivosti prebivalcev prikazanih po občinah stalnega bivališča, ki se je zmanjšala za 1 %. To se odraža tudi pri posameznih vzrokih umrljivosti, predvsem na račun zmanjšane umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja, rakavih obolenj in samomorov.
Nekateri kazalniki kažejo na slabše zdravje
Povečalo se je število prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni (za 1,2 %). Število prejemnikov zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka in zdravil proti strjevanju krvi sta se povečala za 0,1 % in 0,3 % in tako ostala skoraj enaka vrednostim iz prejšnje objave. Število prejemnikov zdravil zaradi duševnih motenj se je prav tako rahlo povečalo za 0,3 %.
Za 2,7 % se je povečalo število prejemnikov pomoči na domu.
Stopnje novih primerov raka so v letu 2023 nekoliko zrasle (za 0,7 %), predvsem na račun raka dojk.
Udeležba v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka se je znatno izboljšala
Udeležba žensk v presejalnem programu ZORA je po opaznem padcu pred nekaj leti ponovno narasla in je v letu 2023 znašala 74,5 %, kar je za dobrih 4 % več kot v prejšnjem letu. Prav tako se je za skoraj 3 % povečala odzivnost v Program Svit, ki je v letu 2023 dosegla 65,3 %.
Presejanost v programu DORA je ostala skoraj enaka in je znašala 77,9 %.
Podrobnejše podatke lahko najdete na spletni strani obcine.nijz.si.
NOVOSTI
- Letos objavljamo nove kazalnike precepljenosti:
- Kazalnik Precepljenost proti OMR. Cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je v Sloveniji obvezno. Pred uvedbo cepljenja smo v Sloveniji beležili tudi po več tisoč primerov teh bolezni na leto. Danes pa zaradi dobre precepljenosti v Sloveniji beležimo večinoma le posamezne primere ošpic in mumpsa, vse od leta 2008 pa v Sloveniji nismo zabeležili nobenega primera rdečk. Ošpice se v evropskih državah še vedno pogosto pojavljajo, večinoma pri necepljenih ali nepopolno cepljenih osebah. Za obvladovanje ošpic je izjemno pomembna visoka precepljenost populacije (vsaj 95 %). Precepljenost otrok, rojenih leta 2021, proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je v letu 2023 dosegla 88,6 %.
- Kazalnik Precepljenost proti DTP-HIB-IPV-HEPB. Cepljenje proti davici, tetanus, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, hemofilusu influence tipa b in hepatitisu B je v Sloveniji obvezno. Zaradi visoke precepljenosti je danes v Sloveniji bistveno manjša obolevnost zaradi naštetih bolezni, otroške paralize in davice dihal pa že nekaj desetletji ne beležimo več. Zaradi množičnih potovanj in migracij obstaja nevarnost vnosa bolezni v Slovenijo, ki bi se ob upadu precepljenosti lahko razširile med prebivalci. Podatki kažejo, da je bila v letu 2023 precepljenost otrok s 6-valentnim cepivom 87,2 %.
- Kazalnik Precepljenost proti pnevmokokom. V Sloveniji poteka redno priporočeno cepljenje predšolskih otrok proti pnevmokoknim okužbam. Pri nas je pogostost invazivnih pnevmokoknih okužb višja kot v številnih evropskih državah, kjer se je po uvedbi rednega cepljenja proti pnevmokoku pojavnost okužb znatno znižala. Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je še toliko bolj pomembno, ker je povzročitelj teh okužb vse bolj odporen proti številnim antibiotikom, kar otežuje njihovo zdravljenje. Precepljenost otrok proti pnevmokokom je v Sloveniji leta 2023 dosegla 56,3 %.
- Podrobne opise kazalnikov, njihov namen in metode izračuna si lahko ogledate v publikaciji Metodološka pojasnila na naslednji povezavi.
- V sredini letošnjih publikacij izpostavljamo tveganje za zdravje po podnebnih regijah Slovenije. Podnebne spremembe so največja grožnja globalnemu zdravju v 21. stoletju. Napovedi kažejo, da bodo prebivalci v prihodnosti izpostavljeni vročinskim valovom, ki bodo močnejši, daljši in pogostejši. Povečala se bosta jakost in pogostost izjemnih padavin in s tem verjetnost za poplave, plazove. Višale se bodo tudi koncentracije troposferskega ozona. Poleg tega bodo podnebne spremembe vplivale na kakovost pitne in kopalne vode ter širjenje prenašalcev bolezni. Občutljivost prebivalstva se bo večala, kar je povezano z večjim deležem starejših prebivalcev. Na NIJZ je bila pripravljena »Ocena ranljivosti in tveganja za zdravje zaradi podnebnih sprememb po podnebnih regijah v Sloveniji«, ki bo služila kot osnova za oceno ranljivosti in tveganja za zdravstvo ter bo v pomoč občinam pri načrtovanju ukrepov za zdravje svojih občanov. Več si lahko preberete v osrednji vsebini letošnjih publikacij Zdravja v občini.
Pozorno pri interpretaciji podatkov o spremembah kazalnikov
Ker kazalnike v letošnjem letu objavljamo že deseto leto zapored, to omogoča tudi časovno primerjavo za nazaj. Vendar je potrebno spremembe med obdobji interpretirati pazljivo in upoštevati tudi dejstvo, da v občinah z majhnim številom prebivalcev tisti kazalniki, ki kažejo manj pogoste dogodke, kot so obolevanje in smrti zaradi posameznih vzrokov, močno zanihajo že pri nekaj primerih več ali manj. Ta pojav smo skušali uravnotežiti z izračunavanjem kazalnikov iz večletnih povprečij (v nekaterih primerih tudi 10-letnih). Podatki za vsako posamezno občino ter izračunane absolutne in relativne razlike med lansko in letošnjo objavo so dostopni v tabeli na spletni strani Zdravja v občini.
