Okroglo mizo, ki je potekala v sodelovanju med Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) in STAKlubom Slovenske tiskovne agencije, so oblikovali ministrica za pravosodje Andreja Katič, minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj, minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac ter državni sekretarji Denis Kordež (ministrstvo za zdravje), mag. Marko Rusjan (ministrstvo za kulturo) in Dan Juvan (ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti).
Zbrane so uvodoma nagovorili župan Mestne občine Koper Aleš Bržan, strokovni direktor NIJZ prim. prof. dr. Ivan Eržen ter predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ asist. Matej Vinko.
Župan Bržan je poudaril pomen odprave tabujev in stigme, ki pogosto spremljajo težave z duševnim zdravjem. Ob tem pa je izpostavil tudi potrebo po naslavljanju vzrokov, ki vodijo v vse pogostejše duševne stiske. Opozoril je, da današnji življenjski tempo pogosto prispeva k poslabšanju duševnega počutja in poudaril pomen dogodkov, kot je Festival duševnega zdravja, ki ljudem ponujajo priložnosti za krepitev njihovega duševnega zdravja.
Prim. prof. dr. Ivan Eržen je izpostavil, da je duševno zdravje postalo eden največjih izzivov sodobnega časa – tako v Sloveniji kot tudi v številnih drugih, predvsem razvitih državah. Po njegovih besedah se stanje na področju duševnega zdravja prebivalstva, zlasti med mladimi, v zadnjih letih slabša.
Opozoril je na več ključnih ovir: stigmo, dolge čakalne dobe, pomanjkanje kadra in neenako dostopnost do storitev. Slabo duševno zdravje ni enakomerno porazdeljeno – moški so petkrat bolj samomorilno ogroženi kot ženske, medtem ko ženske z nižjimi dohodki pogosteje doživljajo depresijo. Zaskrbljujoč je tudi trend slabšanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov v zadnjem desetletju. K temu prispevajo številni dejavniki, kot so razmere v družbi, digitalizacija, uporaba družbenih omrežij ter visoka stopnja osamljenosti in stresa v vsakdanjem življenju.
»Živimo v času velikih sprememb – mnogi se počutijo preobremenjene, osamljene in pod pritiskom. To velja tako za mlade kot za delovno aktivne in starejše. Vzroki za takšna občutja so pogosto povezani z družbenim okoljem in razvojem. Aktivnosti za izboljšanje duševnega zdravja moramo izvajati povezano in usklajeno. Prizadevati si moramo za družbene pogoje, v katerih bo iskanje pomoči nekaj običajnega, ne pa sramotnega; kjer bo duševno zdravje enakovredno telesnemu in bo podpora dostopna vsakomur, ko jo potrebuje. A sistemske spremembe so mogoče le ob skupnem razumevanju in odločnem političnem delovanju vseh resorjev – ne le zdravstvenega,« je poudaril strokovni direktor NIJZ. Ob tem se je zahvalil predsednici republike dr. Nataši Pirc Musar za častno pokroviteljstvo nad Festivalom duševnega zdravja ter ministrstvu za zdravje za stalno podporo aktivnostim NIJZ.
Predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ, asist. Matej Vinko, je izpostavil pomen vrednot pri oblikovanju politik na področju duševnega zdravja in razvoja celotne družbe: »Če imamo skupni interes, lahko hitro dosežemo kratkoročne cilje. Če želimo dolgoročno sodelovanje, pa potrebujemo več – skupne vrednote. Te so vezivno tkivo, ki nas drži skupaj tudi takrat, ko naletimo na ovire. Omogočajo zaupanje in globlje razumevanje. Če si delimo vrednote, nismo le učinkoviti – smo lahko tudi trajnostni.«
Kot je dejal, živimo v družbi, ki se peha za uspehom, dosežki in storilnostjo. V tej preokupiranosti lahko izgubimo širšo sliko in pozabimo, kaj si v resnici želimo – zase in za druge. Vrednote, kot so solidarnost, sočutje in pravičnost, nam pomagajo ohranjati to širšo perspektivo. Ko temeljne vrednote podležejo pritisku storilnosti, se povečujejo tveganja za občutke praznine, tesnobe in odtujenosti.
»Zato je zavestno prepoznavanje in oblikovanje humanih vrednot morda ena najmočnejših podlag za boljše duševno zdravje – in tudi za bolj odporno in povezano družbo,« je sklenil asist. Vinko.
V nadaljevanju so ministri in državni sekretarji spregovorili o vrednotah, ki jih vodijo v osebnem in poklicnem življenju ter pri delu njihovih ministrstev. Predstavili so glavna vodila njihovega delovanja v tem vladnem mandatu, ki lahko prispevajo k ustvarjanju pogojev za boljše duševno zdravje. Med drugim so spregovorili o pripravi zakona o psihoterapevtski pomoči, ukrepih za preprečevanje nasilja med mladimi, vplivu družbenih omrežij na duševno zdravje, omejevanju uporabe elektronskih naprav v šolah, obravnavi mladoletnih prestopnikov v pravosodnem sistemu, podpori preventivnim programom za preprečevanje mladostniškega nasilja in prestopništva, deinstitucionalizaciji oseb s težavami v duševnem zdravju, destigmatizaciji in normalizaciji duševnih stisk ter pomenu močnega primarnega zdravstvenega sistema – tudi prek centrov za krepitev zdravja in centrov za duševno zdravje.
Celotno okroglo mizo, ki jo je Slovenska tiskovna agencija prenašala v živo, si lahko ogledate na spletni povezavi: www.video.sta.si. V okviru dogodka je nastopil tudi Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem.
Vabljeni tudi 23. maja 2025 v Koper – na Festival duševnega zdravja, ki bo letos potekal že tretjič. Festival organizirata NIJZ in Mestna občina Koper. Medijski partnerji festivala so Slovenska tiskovna agencija, Radio Koper in Primorske novice.
Podroben program festivala je dostopen na spletni strani www.fdz.si. Vse vsebine festivala so brezplačne, za udeležbo na delavnicah in predavanjih pa je potrebna predhodna prijava zaradi omejenega števila mest.