Nasilje nad ženskami je velik javnozdravstveni problem in kršitev človekovih pravic žensk. Ocene Svetovne zdravstvene organizacije (2021) kažejo, da je približno ena od treh (30 %) žensk v svojem življenju žrtev fizičnega in/ali spolnega nasilja s strani intimnega partnerja ali spolnega nasilja s strani druge osebe.
10 let konvencije
Istanbulska konvencija je najobsežnejša mednarodna pogodba na področju boja proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Konvencija je začela veljati aprila 2014, Slovenija jo je ratificirala 5. februarja 2015.
- Konvencija predstavlja nov poziv za večjo enakost med ženskami in moškimi, saj je nasilje nad ženskami trdno zakoreninjeno v neenakovrednem položaju žensk in moških v družbi, ki ga ohranjata toleranca in zanikanje.
- Prizadeva si za ničelno toleranco do nasilja nad ženskami in nasilja v družini.
Temelji Istanbulske konvencije so preprečevanje nasilja, varstvo žrtev nasilja in preganjanje povzročiteljev nasilja.
Namen konvencije je:
- zaščititi ženske pred vsemi oblikami nasilja in preprečevati, preganjati in odpravljati nasilje nad ženskami in nasilje v družini;
- prispevati k odpravljanju vseh oblik diskriminacije žensk in spodbujati udejanjanje stvarne enakosti žensk in moških, vključno z opolnomočenjem žensk;
- oblikovati celosten okvir, politike in ukrepe za zaščito in pomoč vsem žrtvam nasilja nad ženskami in nasilja v družini;
- spodbujati mednarodno sodelovanje z namenom odpravljanja nasilja nad ženskami in nasilja v družini;
- zagotavljati podporo in pomoč organizacijam in organom pregona za učinkovito sodelovanje pri sprejemanju celostnega pristopa za odpravo nasilja nad ženskami in nasilja v družini.
Določbe konvencije
- Nasilje nad ženskami opredeljuje kot kršitev človekovih pravic in kot obliko diskriminacije. To pomeni, da so države članice odgovorne, če se v zadostni meri ne odzovejo na takšno nasilje.
- Predstavlja prvo mednarodno pogodbo, ki vsebuje definicijo spola. To pomeni, da priznava, da razlika med ženskami in moškimi ni zgolj biološka, temveč da obstaja tudi sociološko pojmovanje spola, ki ženskam in moškim dodeljuje določene vloge in vzorce vedenja. Raziskave so pokazale, da lahko določene vloge in vzorci vedenja prispevajo k temu, da postane nasilje nad ženskami sprejemljivo.
- Inkriminira dejanja, kot so pohabljenje ženskih spolovil, prisilna poroka, zalezovanje, prisilen splav in prisilna sterilizacija. To pomeni, da bodo države članice morale uvesti ta kazniva dejanja v svoje pravne sisteme.
- Poziva k vključevanju vseh zadevnih državnih ustanov in organizacij, da bodo skupaj preprečevale nasilje nad ženskami in nasilje v družini. To pomeni, da naj državne ustanove in nevladne organizacije pripravijo protokole za sodelovanje.
Zahteve konvencije
Preprečevanje
- Spremeniti odnos, vlogo spolov in stereotipe, zaradi katerih je nasilje nad ženskami sprejemljivo,
- usposobiti strokovnjake, ki delajo z žrtvami nasilja,
- okrepiti znanje o različnih oblikah nasilja in travmatičnih posledicah za žrtve,
- vključiti izobraževalni material glede enakopravnosti v učne načrte na vseh ravneh izobraževanja,
- sodelovati z nevladnimi organizacijami, mediji ter zasebnim sektorjem s ciljem doseči širšo javnost.
Zaščita
- Zagotoviti, da so potrebe in varnost žrtev v ospredju vseh ukrepov,
- vzpostaviti svetovalne storitve, ki bodo zagotavljale medicinsko pomoč ter psihološko in pravno svetovanje žrtvam ter njihovim otrokom,
- ustanoviti zadostno število zavetišč ter brezplačnih 24-urnih telefonskih linij za pomoč.
Kazenski pregon
- Zagotoviti, da je nasilje nad ženskami kaznivo in poskrbeti, da je ustrezno kaznovano,
- zagotoviti, da je opravičevanje dejanj na podlagi kulturnega in verskega prepričanja, običajev ali tako imenovane „časti“ nesprejemljivo za vse vrste nasilja,
- zagotoviti posebne varnostne ukrepe za žrtve med preiskavo in sodnimi postopki,
- zagotoviti, da se organi kazenskega pregona nemudoma odzovejo na prošnje za pomoč ter ustrezno ukrepajo v nevarnih situacijah.
Celovita ureditev
Zagotoviti, da so zgornji ukrepi del celovite in koordinirane ureditve, ki zagotavlja celosten odziv na nasilje nad ženskami in nasilje v družini.
Določila konvencije zadevajo tudi zdravstveni sektor; vsi zdravstveni strokovnjaki imajo pomembno vlogo pri odzivanju na nasilje ter pri zaščiti žrtev nasilja. Svetovna zdravstvena organizacija (1996) pravi, da je nasilje nad ženskami velik javnozdravstveni problem, tudi zato je pomembno ozaveščanje zdravstvenih strokovnjakov o problematiki nasilja.
Celotno besedilo konvencije lahko preberete na naslednji povezavi.
Povzeto po:
Pripravila: Anja Bohinec, CPRZ
