Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) smo za vas pripravili serijo poletnih prispevkov pod naslovom "Fletno poletno z NIJZ". V seriji bo objavljenih 10 pogovorov s strokovnjaki NIJZ o tematikah, s katerimi želimo prispevati k vašemu zdravju in dobremu počutju v poletnih mesecih.
V okviru prispevkov “Fletno poletno” bomo z vami delili uporabne nasvete, zanimive informacije in priporočila, ki vam bodo pomagala uživati poletje na zdrav in prijeten način.
Naš cilj je, da vam ponudimo praktične napotke za:
Vabimo vas, da nas spremljate na naši spletni strani in družbenih omrežjih, kjer bomo redno objavljali prispevke. Verjamemo, da vam bodo naši nasveti in informacije koristili ter pripomogli k še bolj »fletnemu« in zdravemu poletju.
Pot na počitnice načrtujmo, svetuje vodja enote za nalezljive bolezni območne enote NIJZ Ljubljana, dr. Ondina Jordan Markočič. V izogib zastojem je najboljši nočni čas, v vsakem primeru pa velja v vozilu imeti dovolj tekočine. Recept za preprečevanje potovalne slabosti je gledanje naprej in ven, nobenega branja, za otroke pa ne igranja, ampak spremljanje vožnje. Osnovna potovalna lekarna kot obvezni del prtljage naj vsebuje zdravila proti bolečinam in za zbijanje temperature, obliže, sanitetni material, termometer, nujno je tudi zdravstveno zavarovanje z asistenco. Diareje se lotimo s probiotiki in praški proti dehidraciji, otrokom damo piti tisto, kar bodo tudi spili. Pred obiskom oddaljenih dežel dr. Ondina Jordan Markočič svetuje obisk ambulant za potovalno medicino, tudi zaradi cepljenj, denimo proti rumeni mrzlici, podrobno pa spregovori tudi o višinski bolezni.
»Danes so vremenske napovedi že tako točne, da je res malomarno, če si jih ne pogledamo. V gorah nas slabo vreme skoraj ne bi smelo več presenetiti.« Tako ob povečanem obisku gora pravi specialist družinske in urgentne medicine, alpinist in gorski reševalec Iztok Tomazin, ki ob poznavanju razlogov in povodov za nesreče v gorah pogosto čuti tako jezo kot žalost.
Pojasnjuje, kaj storiti ob nevihti, koliko časa ostati v zavetju oziroma kam se zateči, če v bližini ni koče. Omeni pravilo, ki ga mnogi ne poznajo, in opozori, česa ne počnemo ter kam pospravimo mobilni telefon. Ta naj bo zaradi morebitne stiske poln, 112 pa je številka, ob klicu na katero bo intervencija najhitreje stekla. Temeljni Tomazinov napotek pohodnikom niti ni konkreten, do gora je, kot pravi, treba imeti spoštovanje. Spregovori tudi o obvezni opremi ter dobri telesni in psihični pripravljenosti.
Poleti nas vleče k vodi, a previdnost naj ima vendarle prednost pred brezskrbnostjo. Kot priznava specialistka javnega zdravja, dr. Mateja Rok Simon z NIJZ, jih najbolj skrbijo utopitve otrok. Morda se včasih ne zavedamo dovolj, pravi, da je za otroka, ki je komaj shodil, lahko usodna že plitva voda, zato svetuje, naj jih starši držijo ali imajo na dosegu roke. Previdnost velja tudi pri otrocih, ki že plavajo, četudi uporabljajo pripomočke. Odraslim svetuje plavanje v paru, saj se tudi dobri plavalci lahko znajdejo v težavah.
V pogovoru tudi o tem, da naj bo voda, v katero nekdo skoči, globoka vsaj dvakrat toliko, kot je visoka oseba, ki skače. Pojasnjuje, kako se izogniti morebitni pretirani obremenitvi srca, če smo razgreti, kaj storiti, ko nas zgrabi krč ali po svoje nese vodni tok. Kdaj ne v vodo? Po tem, ko smo pili alkohol ali med nevihto, pravi dr. Mateja Rok Simon, da ne plavamo s polnim želodcem, pa je zgolj mit, ki ga znanstveni dokazi ne potrjujejo. Pojasnjuje tudi, kako pomagati utapljajoči se osebi, obnovitev znanja prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja pa je po njenem nujna.
Za telesno dejavnost poleti najdemo več časa in volje ali pa vsaj manj izgovorov za njeno opuščanje. A pretiravati vendarle ne gre. Kot pojasnjuje profesorica športne vzgoje in doktorica kineziologije Suzana Pustivšek, se mora telo na višje temperature navaditi, kar se kaže v pospešenem znojenju in večji količini vode v telesu. Ko je res vroče ali izrazito soparno, svetuje posebno previdnost, saj telo pasivno segreva zunanja temperatura, telesna dejavnost pa povzroči še aktivno notranje ogrevanje. Ko to seštejemo, se temperatura telesnega jedra lahko zviša nad priporočljivih 37 stopinj Celzija. Posledice so lahko glavobol, slabo počutje, bruhanje – in to so rdeči kartoni. Zato, pravi dr. Suzana Pustivšek, je manj pravzaprav lahko več. Priporoča vadbo zjutraj ali po 16. uri, namesto aktivnosti na prostem pa je sredi dneva ohlajena in prezračena telovadnica boljša izbira. Namesto vode, ki izpira minerale, svetuje pitje izotoničnih ali hipertoničnih napitkov in ponudi recept za njihovo pripravo doma. Pojasni tudi, zakaj je poleti znojenje dobra novica.
Letni dopust je čas, ko želimo in bi bilo tudi prav, da resnično odklopimo od službe in vsakdanjih obveznosti. Da bi se učinkovito sprostili, regenerirali in spustili tempo, je najbolje načrtovati takšen dopust, ki vam najbolj ustreza – pa naj bo to poležavanje na plaži, pohodi v hribe ali pa raziskovanje kakšnega mesta, svetuje psihologinja Nuša Crnkovič. Da pa ne bi med dopustom preveč razmišljali o službi in obveznostih, se je dobro že pred tem pripraviti tako, da si pripravite prioritete, ki jih želite zaključiti pred odhodom na dopust, a ne za ceno nadur. Poskrbite, da boste svoje delo dobro predali osebi, ki vas bo nadomeščala v času odsotnosti, nastavite si tudi e-mail o odsotnosti z datumom vrnitve. Če pa res ne gre drugače, pa se dogovorite, kdo in v katerih primerih vas lahko kontaktira, a to naredite le, če vam je to sprejemljivo, ne pa, če vam to predstavlja obremenitev, tesnobo ali stres. In zakaj je tako priporočljivo, da se dejansko odklopimo med dopustom? Raziskave kažejo, da že samo z enournim odklopom vsako popoldne – denimo sprehodom – bistveno povečamo svojo kreativnost in s tem ne naredimo dobro le zase, pač pa tudi za delodajalca in celotno ekipo v službi, poudarja psihologinja Nuša Crnkovič. Kako obdržati »dopustniški sijaj« oz. kaj lahko sami naredimo, da nam bodo med dopustom napolnjene baterije zdržale čim dlje? Celo paleto nasvetov lahko poslušate na podkastu.
Poleti so zaradi visokih temperatur pogostejše zastrupitve s hrano, zlasti zaradi napačnega ravnanja s hitro pokvarljivimi živili, kot so meso, ki se uživa surovo, denimo tatarski biftek, suši, carpaccio. Vir zastrupitev so tudi mehki siri in mlečni izdelki iz nepasteriziranega mleka, pa tudi nekatera že toplotno obdelana živila, kot so meso, perutnina, sveže klobase, ribe, jajca, itd. Ta živila je treba shranjevati na temperaturi pod 5 stopinj Celzija, torej v hladilniku. Na sobni temperaturi in ob vročini pa se bakterije v teh živilih hitreje razmnožujejo – lahko se podvojijo že v 20 minutah, opozarja mag. Pavel Pollak. Če je zunanja temperatura denimo 32 stopinj Celzija, so lahko hitro pokvarljiva živila zunaj hladilnika največ eno uro.
V zadnjih letih pa se je močno povečalo število izbruhov bolezni, povezanih z uživanjem surove zelenjave. Najpomembnejši razlog je, da zelenjavo pogosto uživamo surovo, zato mora biti zelo dobro oprana. Sicer pa je trend povečevanja zastrupitev s surovo zelenjavo posledica porasta uživanja surove zelenjave, lahko jo dobimo z vsega sveta, prav tako je večji delež občutljivih ljudi. Mag. Pollak podaja tudi praktične nasvete, kaj vse je poleti pomembno, da se ne zastrupimo s hrano, kako prepoznati svežo ribo in morske sadeže, kako s hrano na pikniku, kako jo varno pripraviti in kaj s tisto hrano, ki nam ostane.
Poleti se ljudje več družimo, na dopustih, potovanjih in festivalih pogosteje tudi spoznavamo nove ljudi. Priložnost da tatu, novo poznanstvo lahko hitro preide v romantično razmerje. A dr. Evita Leskovšek, ki se na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ukvarja s področjem varne spolnosti, polaga na srce: »Ne skočimo takoj v odnos z neznancem ali pa z nekom, ki ga poznamo zelo kratek čas. Če pa že, se je treba izogibati spolnim stikom z ljudmi, za katere vemo ali pa predvidevamo, da imajo tvegano spolno vedenje.« Če pa se podamo v spolni odnos, je obvezna uporaba kakovostnega kondoma, ki ga ne smemo hraniti na mestu, kjer se lahko poškoduje – denimo na soncu. Predvsem pa je kondom treba imeti venomer pri sebi: »Če bo prišlo do dogodka, to ne bo pred lekarno sredi dneva.«
Kondom je edina fizična bariera med sluznico in spermo. Obstaja sicer tudi femidom – kondom za ženske, a ne v Sloveniji. A tudi kondom ne ščiti pred vsemi okužbami, denimo s HPV. Zato so priporočljiva tudi cepljenja, tako proti HPV kot hepatitisu B – oba sta spolno prenosljiva. Opozarja tudi na nevarnosti prenosa spolno prenosljivih okužb med oralnim spolnim odnosom. Če se ta zgodi, imamo lahko spremembe v ustni votlini. V tujini poznajo »dental gum« iz lateksa za preprečevanje okužbe pri oralnem seksu. Katere spolno prenosljive bolezni so trenutno v porastu, kaj vse lahko storimo, da se jim izognemo, kateri so očitni znaki, da smo se okužili in kako pogosto se je priporočljivo testirati? Odgovarja dr. Evita Leskovšek.
Samo s potenjem lahko v vročih poletnih dneh na dan izgubimo liter tekočine. To je treba nadomestiti, saj je nujna za delovanje in ohlajanje telesa – kar 60 odstotkov telesa namreč sestavlja voda. Na dan naj bi povprečen odrasel človek zaužil med dvema in tremi litri tekočine, približno tretjino jo dobimo iz hrane, zato je ob zmerni vročini priporočljivo popiti liter do liter in pol tekočine, pravi dr. Matej Gregorič. In tudi v tem primeru se »klin s klinom zbija« – vodo, ki smo jo izgubili s potenjem, je najbolje nadomestiti prav z vodo. A kot velja na splošno – tudi s pitjem vode ne pretiravajmo, saj lahko preveč zaužite vode povzroči določena tveganja za zdravje.
Ob povečanih in dolgotrajni telesni aktivnosti je nujno treba povrniti tudi elektrolite – lahko z izotoničnim napitkom, ki ga kupimo v trgovini, lahko si sami v vodo iztisnemo nekaj sadnega soka in dodamo ščep soli, lahko pa preprosto pijemo vodo in zraven pojemo kaj slanega. In ne pozabimo v poletnih dneh zlasti na ranljivejše – dojenčke in male otroke ter starostnike –, da pijejo zadosti tekočine. Dojenčki, katerih telo je v 75 odstotkih sestavljeno iz vode, ter mali otroci še nimajo povsem razvitega občutka za žejo, hkrati pa žejo težje sporočajo, starostniki pa občutek za žejo izgubljajo. Dr. Gregorič v pogovoru odgovarja tudi na najpogostejše zmote pri hidriranju, katero hrano je priporočljivo uživati za boljšo hidracijo, ob kakšni stopnji dehidracije je potrebna zdravniška pomoč in kakšni so znaki ter kako na pot, da ne bi dehidrirali.
Porjavelost je obrambni odgovor kože, ki se s pospešeno tvorbo temnega pigmenta melanina skuša zaščititi pred nadaljnjimi poškodbami UV sevanja. Tako pojasnjuje zdravnica Simona Uršič z NIJZ, specialistka higiene, ki opozarja, da naša koža izpostavljenosti soncu »ne pozabi«. Opozarja tako na akutne kot kronične negativne učinke UV sevanja na kožo, oči in imunski sistem ter doda, da dokazano vpliva na nastanek vseh vrst kožnega raka.
Simona Uršič omenja tudi sedem osnovnih pravil učinkovite zaščite: zaščitna krema ni na vrhu seznama – prehitevajo jo namreč senca, oblačila, očala, pokrivalo –, a je pomembna, s faktorjem 30 ali višjim. Pojasni številke na kremah, pomen zapisa CE 400 na sončnih očalih, pritrdi staršem, ki otroke mažejo tako na debelo, da so od kreme beli, in to priporoča vsem – 35 mililitrov oziroma 7 čajnih žličk za en nanos. Glede pogostosti pa: najmanj na dve uri, če se zelo potimo, smo v vodi ali se obrišemo, pa takoj za tem. In še o vitaminu D in soncu: Svetovna zdravstvena organizacija za poletje svetuje: od 5 do 15 minut, zgolj izpostavljeni deli, kot so roke in obraz, ter le od dva do trikrat na teden.
V poletnem času več časa preživimo na prostem, kar je dobrodošlo, a to lahko prinaša tudi določena zdravstvena tveganja. Bonia Miljavac s Centra za zdravstveno ekologijo NIJZ opozarja na povišane koncentracije ozona, ki so pogostejše prav poleti, zlasti med 13. in 17. uro. Ozon vdihujemo z zrakom, zato najbolj prizadene dihala. Škodljiv je zlasti za majhne otroke, starejše in kronične bolnike, denimo bolnike s kronično obstruktivno pljučno boleznijo ali astmo – tem se ob povečanem ozonu zdravstveno stanje lahko poslabša. Kako se izognemo škodljivim učinkom in kakšne posledice pušča dolgotrajno izpostavljanje ozonu?
Ko je vroče, pa se tudi radi ohladimo bodisi v rekah, jezerih ali bajerjih. Kako vemo, da je voda na tistem mestu ustrezna za kopanje? Posledice kopanja v površinskih vodah, ki so oporečne, so predvsem prebavne težave – driske in bruhanje, saj nam voda med kopanjem zaide v usta. Zato če se kopamo na mestih, kjer ni table, ki bi potrjevala neoporečnost kopalne vode, vsaj držimo zaprta usta, po kopanju pa se dobro oprhamo. Bonia Miljavac je podala tudi praktične nasvete, kako se učinkovito zaščiti pred mrčesom, zlasti komarji, pa tudi, kako ukrepati, če nas piči kača.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
