Začenja se sezona okužb dihal, zato je smiselno, da vsak posameznik upošteva določene ukrepe, da bo to jesen in zimo ostal čim bolj zdrav. Poleg splošnih higienskih ukrepov se svetujejo tudi sezonska cepljenja, pri čemer se cepljenje proti gripi svetuje prav vsem prebivalcem. Cepljenje proti gripi se bo pričelo enotno po vsej državi - 20. oktobra.
Sezona gripe se še ni začela, prav tako ne sezona okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Zaenkrat so bili zaznani le posamezni primeri gripe, večinoma pa zdaj okužbe dihal povzročajo virus SARS-CoV2 in rinovirusi. Tudi drugod po Evropi je intenzivnost kroženja virusov gripe zaenkrat nizka, je na današnji novinarski konferenci povedala epidemiologinja dr. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je tudi koordinatorica nacionalnega programa cepljenja.
Gripa je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki se lahko hitro širi med prebivalci. Po ocenah vsako sezono zboli med 5 in 10 odstotkov prebivalcev, to pomeni med 100.000 in 200.000 prebivalcev Slovenije. Pri nas je vrh obolevanja običajno v januarju.
»Pred gripo se najučinkoviteje zaščitimo s cepljenjem, predvsem pa nas cepljenje ščiti pred morebitnimi zapleti gripe. Cepljenje proti gripi se bo letos pričelo enotno po vsej državi in sicer 20. oktobra,« je povedala dr. Grgič Vitek.
Cepljenje proti gripi se priporoča vsako leto, saj zaščita sčasoma upade, poleg tega je vsako leto cepivo prilagojeno tistim virusom, ki bodo predvidoma krožili. Je pa cepljenje smiselno opraviti še pred začetkom sezone, saj telo po cepljenju potrebuje približno 14 dni, da ustvari zaščitna protitelesa.
»Cepljenje proti gripi priporočamo vsem od 6 mesecev starosti dalje, saj s tem zaščitimo sebe in svoje najbližje, z večjim deležem cepljenih pa tudi preprečujemo širjenje bolezni. Še zlasti pa cepljenje priporočamo skupinam z večjim tveganjem za težji potek gripe, to so starejši, kronični bolniki, majhni otroci, nosečnice in osebe z izrazito povečano telesno težo; pa tudi skupinam, ki so pri delu izpostavljene gripi, denimo zdravstveni delavci, in tistim, ki imajo pri svojem delu veliko stikov z ljudmi – zaposlenim v vzgoji in izobraževanju itd.,« je povedala dr. Marta Grgič Vitek.
Pri ranljivih skupinah cepljenje zmanjšuje tveganje za težji potek oz. zaplete, za hospitalizacijo in za smrt zaradi gripe.
Precepljenost proti gripi je v Sloveniji zelo nizka – med nižjimi v EU. Za cepljenje proti gripi se odloča manj kot 10 % prebivalcev. V zadnji sezoni (2024/25) se je delež nekoliko zvišal glede na predhodno sezono (5,9% vs. 5,6 %), v sezoni 2020/21 je znašal 10 %. Tudi pri starejših odraslih (stari 65 let ali več) je delež precepljenih proti gripi nizek, v zadnji sezoni (2024/25) je bilo cepljenih 18,1 % starejših odraslih, sezono prej 17,6 %, medtem ko je ta delež v sezoni 2020/21 znašal 27,6 %.
Hkrati s cepljenjem proti gripi je pri starejših odraslih (65 let in več) ter kroničnih bolnikih priporočljivo tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, saj pri njih obstaja večje tveganje za pljučnico ali invazivni potek pnevmokokne okužbe. Cepljenje za kronične bolnike in vse osebe, stare 65 let in več, se opravi z 20-valentnim konjugiranim cepivom v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, torej je za omenjene osebe brezplačno. Z 20-valentnim cepivom se že cepi otroke do 5. leta starosti, od tega tedna pa bo na voljo tudi za cepljenje odraslih. Cepljenje se opravi z enim odmerkom.
Prav tako je za starejše in posebej ranljive kronične bolnike priporočljivo cepljenje proti covidu-19, ki učinkovito ščiti pred težkim potekom bolezni, hospitalizacijo in pred smrtjo. Nosečnicam se poleg cepljenja proti gripi priporoča tudi cepljenje proti RSV in sicer za zaščito novorojenčkov. To cepljenje se priporoča tudi starejšim od 60 let. Za nosečnice je brezplačno, saj ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje, za starejše pa je zaenkrat samoplačniško.
Zaradi gripe so praktično vsako zimo polne vse bolnišnične kapacitete, včasih morajo odpirati nove oddelke. Infektolog prof. dr. Matjaž Jereb, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, je izpostavil, da se s cepljenjem proti gripi pri otrocih in odraslih, mlajših od 65 let, prepreči bolezen v približno 50 do 60 %, pri starejših od 65 let je ta odstotek nižji. Podatki kažejo, da tudi med cepljenimi, ki zbolijo, s cepljenjem preprečimo hospitalizacijo v približno 40 %, v 40 % sprejem na oddelek za intenzivno zdravljenje in smrt v 50 %. »Možnost, da starejši od 60 let umre zaradi gripe, je kar 10-krat večja kot pri 20-letniku,« je bil na novinarski konferenci jasen prof. dr. Jereb.
Cepljenje proti gripi je varno, ne more povzročiti gripe, pač pa preprečuje okužbe, zlasti pa težji potek in zaplete zaradi gripe.
Težji potek gripe se lahko pričakuje pri osebah, starejših od 60 oz. 65 let, osebah s kroničnimi boleznimi dihal, srca, jeter, ledvic, s sladkorno boleznijo, pri osebah z imunsko motnjo in hematološkimi boleznimi. Podobno velja za okužbe, ki jih povzročajo pnevmokoki in RSV. Invazivne pnevmokokne okužbe so nevarne še za eno skupino prebivalcev, to so osebe brez vranice.
V primerjavi z zdravimi je invazivna pnevmokokna bolezen pri bolnikih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo v starostni skupini nad 65 let do sedemkrat pogostejša. Pri sladkornih bolnikih in bolnikih s kronično srčno boleznijo je ta delež trikrat višji.
Tudi v ambulantah družinskih zdravnikov, pediatričnih ambulantah in dežurnih službah se vsako zimo srečujejo s številnimi bolniki z gripo. Kot je na novinarski konferenci povedal pediater z Zdravstvenega doma Kamnik Denis Baš, ki je tudi predsednik sekcije za primarno pediatrijo, se pri otrocih gripa kaže z dolgotrajno visoko vročino, bolečinami v mišicah, s prebavnimi težavami, močnimi glavoboli, lahko pa se zaplete in povzroči gnojno vnetje ušes, pljučnico, vročinske krče, vnetje srčne mišice in dehidracijo – vse to so pogosti spremljevalci gripe. Mnogi otroci zaradi zapletov potrebujejo tudi bolnišnično zdravljenje, je povedal.
Še posebej ranljivi so prezgodaj rojeni otroci, malčki, mlajši od treh let in tisti s kroničnimi boleznimi. Zato Baš poudarja, da je cepljenje proti gripi varna in učinkovita zaščita, ki jo priporoča vsem otrokom, starejšim od šest mesecev. »Z njim preprečimo težek potek bolezni in zaščitimo najranljivejše med nami,« je povedal.
Med skupinami, ki zaradi gripe lahko težje zbolijo, so tudi nosečnice. Cepljenje proti gripi se svetuje tudi ženskam, ki načrtujejo nosečnost, nosečnicam, ne glede na višino nosečnosti, in doječim materam, je na novinarski konferenci povedala ginekologinja prof. dr. Nataša Tul Mandič iz Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna.
»Imunski sistem nosečnic je spremenjen in je manj učinkovit v boju proti virusom, zlasti proti virusu gripe. Poleg tega virus gripe prizadene pljuča, nosečnice pa imajo povečano potrebo po kisiku in zmanjšano pljučno kapaciteto, zato imajo pomembno več težkih potekov gripe in več zapletov po okužbi. Tudi dojenčki imajo v prvih mesecih življenja manj učinkovit imunski sistem in težji potek okužbe z gripo, materina protitelesa, ki jih dobi preko posteljica in kasneje preko mleka, pa ga lahko učinkovito zaščitijo,« je povedala prof. dr. Tul Mandič.
Nosečnicam se poleg cepljenja proti gripi svetuje tudi cepljenje proti RSV in oslovskemu kašlju po 24. tednu nosečnosti. Osnovni namen je zaščiti novorojenčka, saj začne nosečnica po cepljenju proizvajati protitelesa, ki preko posteljice preidejo na novorojenčka in ga ščitijo v prvih 6 mesecih življenja, ko je njegov imunski sistem slabše učinkovit v boju proti okužbam, potek okužb pa težji in netipičen, zato se lahko zgodi, da jih pozno prepoznamo, kar ogroža življenje dojenčkov.
»Vsa cepiva so dokazano varna tako za nosečnice kot za plodove oz. novorojenčke. S cepljenjem tako dosežemo dvojni učinek – zaščitimo nosečnico in novorojenčka. Zavedati se moramo, da ni načina, ki bi nosečnice zavaroval, da ne pridejo v stik z mikrobi, saj hodijo na zdravniške preglede, v službo in tudi po nujnih opravkih, prav tako jim virus lahko prinese partner, tako da je prepričanje, da se virusom lahko izognejo, zelo napačno,« je poudarila prof. dr. Tul Mandič.
Nosečnicam tako svetuje, da naj k cepljenju proti gripi in oslovskemu kašlju spodbudijo tudi partnerja in vse osebe, ki bodo v stiku z njo v času nosečnosti in z novorojenčkom, ko bo prišel domov iz porodnišnice. »Cepljenje je najboljša strategija za zaščito zdravja nosečnic in novorojenčkov ter dojenčkov,« je še pristavila prof. dr. Tul Mandič.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
