Mediji

29. april 2023 – evropski dan medgeneracijske solidarnosti        

Mediji

Kaj je medgeneracijska solidarnost?

Zadnje posodobljeno: 28.04.2023
Objavljeno: 28.04.2023

Ena od krajših definicij opredeljuje medgeneracijsko solidarnost kot »socialno povezanost med generacijami«. Beseda solidarnost pomeni prostovoljno družbeno kohezijo (podporo med ljudmi). Opisujemo jo tudi kot vzajemnost, vzajemno pomoč, soglasnost, družbenost, čut za skupno odgovornost in korist (Slovar tujk, Verbinc France (1997),  Ljubljana: Cankarjeva založba).

Če želimo oblikovati družbo, prijazno do vseh ljudi, moramo krepiti sodelovanje med ljudmi različnih starosti, razumeti posebnosti posameznih generacij in spoštovati njihove različnosti. Povezovanje in sodelovanje, tako med generacijami kot znotraj njih, povečuje medgeneracijsko sožitje ter medsebojno razumevanje. Za zmanjšanje različnih oblik starizma in spodbujanje vključenosti v družbo želimo izpostaviti medgeneracijske aktivnosti z izmenjavo in prenosom izkušenj, znanj, medsebojno pomoč, druženje, učenje ter podobne aktivnosti (Strategija dolgožive družbe).

S krepitvijo sodelovanja in solidarnosti med ljudmi različnih starosti spodbujamo njihovo medsebojno razumevanje ter tako prispevamo k preseganju stereotipov, predsodkov in diskriminacije do starejših in tudi mlajših družbenih skupin. Tako tudi krepimo razumevanje, da staranje ni samo stvar starejših, temveč da gre za vseživljenjski proces, ki se začne z rojstvom in traja vse življenje. Vsa vlaganja v življenju praviloma pokažejo rezultate v starosti, najsi bodo pozitivni ali negativni.

Če se dotaknemo še medgeneracijskega sožitja kot načina doživljanja in vedenja med mlado, srednjo in tretjo generacijo v družbi, lahko trdimo, da medgeneracijsko sožitje ni samoumevna danost, temveč večdimenzionalni sklop strateških prizadevanj za skupno dobro. Medgeneracijsko sožitje in solidarnost sta občutljiva in zelo pomembna temelja socialnih držav in družbe blaginje (Ramovš, Ksenija. “Medgeneracijsko sožitje in solidarnost.” Kakovostna starost letnik 16. številka 4 (2013) str. 3-33).

Od kdaj obeležujemo dan medgeneracijske solidarnosti?

Slovenija je v času predsedovanja Svetu EU leta 2008 v sodelovanju z Evropsko komisijo in več nevladnimi organizacijam organizirala mednarodno konferenco z naslovom “Medgeneracijska solidarnost za družbe sožitja in socialne povezanosti”. Na tej konferenci je bil podan in tudi sprejet predlog za obeležitev 29. aprila kot Evropskega dneva medgeneracijske solidarnosti.

Konferenca je prispevala pomemben kamenček v mozaik različnih odzivov na izzive demografskih sprememb, med drugim predstavlja tudi pomembno vsebino v okviru Aktivnega in zdravega staranja (AZS). Razgrnila je vrsto izzivov in priložnosti, ki izhajajo iz demografskih sprememb. Prebivalstvene projekcije napovedujejo Sloveniji v prihodnjih desetletjih mesto v skupini evropskih držav z nadpovprečnim deležem starejšega prebivalstva. Pri odzivanju na izzive staranja prebivalstva se je posebej po letu 2008 začelo pospešeno izpostavljati pomen medgeneracijskih aktivnosti in medgeneracijske solidarnosti, saj se vse bolj zavedamo, da so uspešni odzivi na demografske spremembe le tisti, ki upoštevajo interese in koristi vseh generacij, tudi še nerojenih (29. april, evropski dan medgeneracijske solidarnosti | GOV.SI).

»Kamenčke« na področju aktivnega in zdravega staranja lahko prispevamo vsi.

Bi radi nekomu polepšali dan?

Pridružite se vseslovenski akciji »Pokloni čas, polepšaj dan«!

 V letu 2023 smo si zastavili akcijo Pokloni čas, polepšaj dan.

 

Ideja se je porodila v skupini Javno zdravje v medsektorskih politikah na teme staranja, z željo, da bi aktivnosti v Sloveniji letos poenotili. Znotraj NIJZ poleg navedene skupine aktivnost trenutno podpirajo tako programa Slovenska mreža Zdravih šol (Vesna Pucelj) in Zdravje v vrtcu (Nives Letnar Žbogar) kot tudi program Zdrava mesta (Zlatko Zimet). Aktivnosti so se pridružili tudi Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za solidarno prihodnost, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Javna agencija za knjigo RS, Mestna knjižnica Kranj, Andragoški center Slovenije, Slovenska sekcija IBBY, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS ter Združenje splošnih knjižnic. Veseli smo, da tudi drugi sektorji prepoznavajo problematike, s katerimi se srečujejo starejši, kot pomembne izzive za celotno družbo.

Vseslovenska akcija bo potekala z dvema mejnikoma. 29. aprila 2023 ob evropskem dnevu medgeneracijske solidarnosti, bomo simbolično napovedali aktivnosti, ki jih bomo izvajali 1. oktobra 2023, ko praznujemo mednarodni dan starejših. Slednji sovpada z Nacionalnim mesecem skupnega branja, ki poteka od 8. septembra do 8. oktobra 2023 in se zaključi s Tednom otroka®.

Sodelujoči v akciji si želimo, da aktivnost ne bi bila enkraten dogodek. Poudarek dajemo:

  1. Medsektorskem povezovanju v posamezni lokalni skupnosti; želimo si povezovanja in sodelovanja vrtcev, šol, knjižnic, muzejev, domov za starejše občane, dnevnih centrov za starejše, medgeneracijskih centrov, zdravstvenih ustanov, vključno z izvajalkami vzgoje za zdravje otrok in mladostnikov, izvajalcev izobraževanja odraslih, društev (kot so npr. Karitas, Rdeči križ, društva upokojencev, Univerz za tretje življenjsko obdobje in ostali deležniki, s katerimi menimo, da bi aktivnost »Pokloni čas, polepšaj dan!« dosegla najboljši učinek).
  2. Medgeneracijskemu sodelovanju, povezovanju različnih generacij; želimo se približati tudi tistim, ki so sami in osamljeni. Morda je ena izmed aktivnosti priprava sporočila, ki jih lahko patronažne sestre, prostovoljci, prenesejo v njihove domove, jih povabijo v bližnjo šolo, knjižnico ali dvorano lokalne skupnosti na družabne oziroma kulturne dogodke.
  3. Kulturnemu pridihu, v katerem je v ospredju knjiga; želimo si izpostaviti dejavnosti kot so branje knjige ali posameznih odlomkov starejšim in obratno, pripovedovanje zgodb, morda priprava literarnega ali likovnega dogodka s povabilom k predstavitvi ipd.).

Literatura blagodejno vpliva na naše zdravje

Raziskave kažejo, da branje literature blagodejno vpliva na naše zdravje, širi in bistri um, izboljšuje našo socialno kognicijo in sposobnost sočutja z drugimi. Branje je koristno za duševno in socialno zdravje, ne glede na to, ali beremo sami ali z drugimi, ljudje najdemo povezavo in pomen med prebranimi stranmi, s tem pa krepimo svoje duševno zdravje. V zadnjem obdobju raziskovalci vse več časa posvečajo tudi raziskavam uporabe literarne umetnosti v podporo duševnemu zdravju na klinikah, v šolah in skupnostih po svetu (glej Vire).

Ilustracija: Tanja Komadina / Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, projekt Beremo skupaj (NMSB)

Medgeneracijsko branje pomembno vpliva tako na mlajše kot na starejše bralce. Skupno kakovostno preživljanja prostega časa, skupno branje, pogovor o prebranem vzpodbuja bralno pismenost in bralno kulturo. Prispeva k bralni motivaciji (vseh generacij), poglablja medsebojne odnose med generacijami ter izboljšuje tudi življenjski slog prebivalcev.

Z izbrano aktivnostjo, poleg že zgoraj omenjenega, spodbujamo h krepitvi socialnih veščin, prostovoljstvu, branju, strpnosti, ustvarjalnosti, razbijanju stereotipov, humanosti, druženju ter preprečevanju nekemičnih zasvojenosti.

Vsak po svoje lahko prispevamo k temu cilju! Pridružite se tudi vi! 

Spremljajte spletno stran www.staranje.si. V prihodnjih mesecih bo na to temo objavljenih več novic.

Morda vas zanima tudi naslednje:

Nacionalni mesec skupnega branja

Od leta 2018 med 8. septembrom (mednarodnim dnevom pismenosti) in zadnjim dnem v Tednu otroka® v mesecu oktobru poteka akcija Nacionalni mesec skupnega branja (NMSB). Akcija povezuje številne ustanove s področja bralne kulture in razvoja bralne pismenosti, ki v Sloveniji že desetletja pripravljajo različne dejavnosti za otroke in mladino, za družine in za vse generacije. Cilj NMSB je dvigniti bralno kulturo in bralno pismenost vseh prebivalcev v Sloveniji, slovenskem zamejstvu in med Slovenci po svetu.  Nacionalni mesec skupnega branja bo letos potekal od 8. septembra do 8. oktobra 2023. V času NMSB bo potekala tudi javna medijska in plakatno komunikacijska akcija Beremo skupaj (vodi jo Društvo Bralna značka Slovenije s partnerji), ki bo trajala od začetka kampanje do konca tekočega leta. Akcija podpira promocijo branja, ozavešča o pomenu branja, bralne pismenost in bralne kulture za vse generacije.

Zanimivi projekti in dogodki, ki jih pripravljamo v času NMSB, so objavljeni na tej strani. Svoje dogodke lahko prijavite tudi vi!

Medgeneracijsko branje

Medgeneracijsko branje in pogovor o kakovostni knjigi, besedilu, pesmi, poveže različne generacije, da si med seboj izmenjujejo znanje, izkušnje, vtise in spomine. Je dragocena oblika spodbujanja sobivanja, druženja in plemenitenja medsebojnih vezi. Ob knjigi se lahko spletejo tudi prijateljstva, ki presegajo meje organiziranega druženja. Slovenske splošne knjižnice in druge organizacije, ki se ukvarjajo s spodbujanjem branja, pripravljajo številne medgeneracijske bralne dejavnosti, ki poleg drugih starostnih skupin vključujejo tudi starejše, ter tudi dejavnosti, ki so namenjene le starejšim. Dejavnosti so brezplačne in se jim lahko priključi kdorkoli, potrebna je le želja po branju in pogovor o prebranem.

Več o medgeneracijskem branju, možnih oblikah sodelovanja, nasvete za oblikovanje medgeneracijskih bralnih dejavnosti in priporočilne sezname knjig lahko najdete na tej povezavi.

Portal Družinska pismenost

Družinska pismenost se opredeljuje kot skupek različnih aktivnosti znotraj družine, je del bralne pismenosti (ta pa je nujen pogoj za delovanje človeka v družbi), ki vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti znotraj družine in na vseh področjih otrokovega razvoja. Na portalu za družinsko pismenost najdete številne uporabne informacije in nasvete, kako vpeljevati več pismenosti v družinsko okolje.

Več na: Medgeneracijsko branje – Družinska pismenost

Kaj se skriva v branju? In kaj se z branjem odkriva?

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje si med drugim prizadevamo, da bi bilo branje otroku del kakovostnega sodelovanja z otrokom od rojstva dalje, knjiga pa del otrokovega vsakdanjega okolja v družini, zdravstveni ustanovi, v vrtcu in drugod.

Več na tej povezavi.

Spodbujanje medgeneracijske solidarnosti in odgovornosti

Evropska komisija je konec januarja 2021 predstavila t.i. Zeleno knjigo o staranju: Spodbujanje medgeneracijske solidarnosti in odgovornosti, ki predstavlja podlago za začetek široke politične razprave o izzivih in priložnostih starajoče se evropske družbe. S strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je Ministrstvo za zdravje prejelo zaprosilo za pregled in odziv na ta dokument.

Članice skupine JZvMSP (Javno zdravje v medsektorskih politikah) na področju staranja, Andreja Mezinec, Monika Robnik Levart in Mojca Gabrijelčič Blenkuš, so pripravile odziv na izpostavljena vprašanja prejeta s strani Ministrstva za zdravje. Do odziva lahko dostopate na slednji povezavi.

Pripravili: Andreja Mezinec, Monika Robnik Levart, Mojca Gabrijelčič Blenkuš s podporniki akcije Pokloni čas, polepšaj dan ter v sodelovanju s sodelujočimi institucijami.

_______________________________________________________________________________________

Viri:

  • Bavishi, A., Slade, M. D., & Levy, B. R. (2016). A chapter a day: Association of book reading with longevity. Social Science & Medicine, 164, 44-48.
  • Golden, T. L., Sima, R., Roebuck, G., Gupta, S., & Magsamen, S. (2022). Generating youth dialogue through the literary arts: A citywide youth health collaboration in the US. Journal of community psychology.
  • Gualano, M. R., Bert, F., Martorana, M., Voglino, G., Andriolo, V., Thomas, R., … & Siliquini, R. (2017). The long-term effects of bibliotherapy in depression treatment: Systematic review of randomized clinical trials. Clinical psychology review, 58, 49-58.

___________________________________________________________________________________


Za dobro javno zdravje
Čakalne dobe

Tedenska poročila o čakalnih dobah

Podrobno
Nalezljive bolezni

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Nalezljive bolezni

Odpornost proti antibiotikom pri povzročiteljih invazivnih okužb v Sloveniji

Podrobno