Nalezljive bolezni

Pogosta vprašanja in odgovori o mpoxu

Nalezljive bolezni

Ne spreglejte
Zadnje posodobljeno: 03.09.2024
Objavljeno: 27.08.2024

Kaj je bolezen mpox in kaj jo povzroča?

Mpox je bolezen, ki jo povzroči virus opičjih koz, ki pripada rodu Orthopoxvirus iz družine Poxviridae.

Kako se lahko okužim?

Na ljudi se okužba lahko prenese ob tesnem stiku z okuženim človekom, s človeškimi telesnimi tekočinami, ki vsebujejo virus, ali ob stiku z okuženo živaljo (največkrat preko glodavcev ali primatov). Okužba se prenese predvsem ob dlje časa trajajočem neposrednem stiku s telesnimi tekočinami, kožnimi spremembami ali okuženimi predmeti/površinami (predvsem bolnikova oblačila in posteljnina), možen je tudi kapljični prenos. Za prenos virusa je torej potreben tesen stik z okuženo osebo: spolni stik, bivanje v skupnem gospodinjstvu, nezaščiteni stiki znotraj zdravstva ali neposreden stik z okuženo živo ali mrtvo divjo živaljo.

Ali se lahko bolezen prenaša preko hrane?

Z virusom se lahko okužimo tudi z uživanjem okuženega mesa, ki ni temeljito prekuhano, predvsem v državah, kjer živali prenašajo virus.

Kako poteka bolezen, kakšni so simptomi in znaki?

Klinični potek mpoxa je običajno blag. Začetni simptomi in znaki bolezni so: zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Običajno se razvije tudi srbeč izpuščaj. Ta se pogosto začne na obrazu, nato pa se razširi na druge dele telesa, vključno z genitalijami. Izpuščaj gre skozi različne faze in je podoben noricam ali sifilisu, preden se končno oblikuje krasta, ki kasneje odpade.

Kako dolgo je bolnik kužen?

Oseba je kužna od pojava simptomov in znakov bolezni. Ko krasta odpade, oseba ni več kužna. Večina zbolelih ozdravi v nekaj tednih.

Kako hitro se pojavijo bolezenski znaki?

Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava bolezni) je običajno 6 do 16 dni, lahko pa tudi do 21 dni.

Kateri so dejavniki tveganja za okužbo?

Med skupine z večjim tveganjem za okužbo v Evropi spadajo osebe, ki imajo spolne odnose s priložnostnimi partnerji in osebe, ki imajo več spolnih partnerjev.

Kdo ima večje tveganje za težji potek bolezni?

Tveganje za težji potek bolezni je večje pri majhnih otrocih, nosečnicah in imunsko oslabljenih osebah.

Kako ukrepam ob pojavu simptomov ali znakov okužbe?

Če se pri vas pojavijo značilni simptomi okužbe z virusom opičjih koz (predvsem izpuščaji na spolovilih) se posvetujte z zdravnikom oziroma kontaktirajte zdravstveno službo.

Kako preprečim prenos okužbe na druge osebe, če zbolim za boleznijo mpox in zdravnik oceni, da ne potrebujem bolnišnične obravnave?

Ob pregledu bolnik prejme navodila za bolnika v domači oskrbi, ki so objavljena na spletni strani NIJZ.

Bolnik z mpoxom (okužba z virusom opičjih koz) naj ostane doma in omeji stike z ostalimi osebami ter dosledno upošteva priporočila za preprečevanje širjenja bolezni v obdobju, ki ga določi izbrani osebni oziroma lečeči zdravnik. Načeloma to obdobje traja, dokler kraste ne odpadejo.

V primeru poslabšanja bolezni se bolnik po telefonu posvetuje z izbranim osebnim zdravnikom. Če ta ni dosegljiv, naj pokliče najbližjo dežurno ambulanto ali 112, kjer bo prejel nadaljnja navodila. Pove naj, da je okužen z virusom opičjih koz.

Bolnik naj o okužbi obvesti osebe, s katerimi je bil v tesnem stiku v obdobju svoje kužnosti.

Bolnik naj ima doma ločeno sobo, posteljnino, brisače, perilo, jedilni pribor itd. Izogiba naj se tesnim stikom: objemanje, poljubljanje ipd. in vzdrži naj se spolnih odnosov, dokler se izpuščaj ne pozdravi. Uporaba kondoma ne prepreči prenosa bolezni, ker se bolezen prenaša tudi preko izpostavljenih kožnih lezij. Še posebej naj se izogiba stiku z imunsko oslabelimi osebami, nosečnicami in majhnimi otroki. Če se v domačem okolju ne more izogniti stiku z ostalimi člani gospodinjstva (še posebej če ima znake okužbe dihal), naj uporablja obrazno zaščitno masko. Uporaba maske je smiselna tudi za ostale člane gospodinjstva. Bolnik naj se tudi izogiba stika z domačimi živalmi.

Bolnik naj osebne in higienske predmete po uporabi očisti in shranjuje ločeno od ostalih. Za ostale družinske člane naj ne pripravlja hrane. Priporočamo, da redno zrači prostore, v katerih se zadržuje. Bolnik si naj pogosto umiva roke z milom in vodo ter upošteva higieno kašlja.

Če mora bolnik zapustiti prebivališče (npr. zaradi obiska zdravnika), naj uporablja obrazno zaščitno masko in kožne spremembe pokrije z oblačili. Izogiba se naj zaprtim prostorom z večjim številom ljudi in gneči.

Kljub omejitvi stikov naj bolnik ostane povezan z drugimi osebami, še posebej, če živi sam. Stiki z bližnjimi so lahko pomemben vir spodbude in dobrega počutja. Obrne naj se na prijatelje, družino ali druge. Poskusi naj ostati v stiku z njimi po telefonu, po pošti ali spletu in naj to postane njegova dnevna rutina. Morda bo koristilo, če z njimi deli, kako se počuti.

Podrobnejša navodila za osebo, obolelo z mpoxom so dostopna na spletni strani NIJZ.

Kako pogosta bolezen je mpox? Kakšni so zapleti bolezni?

Mpox je razmeroma redka bolezen, vendar je v zadnjem obdobju pritegnila več pozornosti zaradi pojavnosti v različnih delih sveta, tudi zunaj Afrike, kjer je bolezen v določenih regijah endemična. Večina primerov mpoxa je blagih, vendar pa lahko bolezen v nekaterih primerih povzroči resne zaplete, kot so sekundarne bakterijske okužbe, okužbe dihal, vnetje srca, možganov ali drugih organov in dehidracija.

Kakšen je vpliv mpoxa na nosečnice?

Mpox lahko predstavlja resno tveganje za nosečnico in njen plod, zato je zelo pomembno, da se nosečnice izogibajo izpostavljenosti virusu. Podobno kot pri drugih virusnih okužbah, lahko pri nosečnicah bolezen poteka v težji obliki. Prav tako se lahko okužba prenese na plod in povzroči resne zaplete (kot npr. nizka porodna teža, spontani splav, mrtvorojenost …). Okužba z mpoxom lahko poveča tveganje za prezgodnji porod.

Če menite, da ste bili izpostavljeni virusu ali kažete simptome bolezni, značilne za mpox, kontaktirajte svojega zdravnika ali zdravstveno službo.

Ali je mpox nova bolezen?

Mpox ni nova bolezen. Prvič so jo odkrili leta 1958 pri laboratorijskih opicah, prvi potrjen primer okužbe pri ljudeh pa se je zgodil leta 1970 v Demokratični republiki Kongo. Mpox je dolgo veljala za redko bolezen, ki je bila omejena na določene regije v Afriki. Leta 2022 se je razširil po vsem svetu.

Kako zdravnik postavi diagnozo mpoxa?

Diagnoza temelji na kombinaciji kliničnih simptomov in znakov ter laboratorijskih preiskav, pri čemer je test PCR (polimerazna verižna reakcija), ki se izvaja na vzorcih tekočine iz mehurjev, brisih kože ali krast, najpogostejša in najbolj zanesljiva metoda za diagnozo.

Kako zdravimo mpox?

Zdravljenje mpoxa je večinoma podporno. Cilj zdravljenja je lajšanje simptomov in preprečevanje zapletov. Izolacija in cepljenje po izpostavitvi sta ključna ukrepa za nadzor nad širjenjem bolezni.

Težje potekajoči mpox in/ali zapleti se v Sloveniji zdravijo po individualni presoji s protivirusnimi zdravili.

Ali je oseba po preboleli okužbi zaščitena pred ponovno okužbo?

Zaenkrat še ni povsem jasno, kako dolgotrajna in popolna je imunost po preboleli bolezni. Tudi če ste v preteklosti že preboleli mpox, upoštevajte vsa priporočila, da se izognete morebitni ponovni okužbi.

Kako ravnam, če sem bil v tesnem stiku z bolnikom z mpoxom?

Če ste bili v tesnem stiku z osebo z mpoxom v času njene kužnosti, lahko v obdobju 21 dni od zadnjega stika (oziroma do izključitve okužbe z virusom opičjih koz) nadaljujete z običajnimi vsakodnevnimi aktivnostmi ob upoštevanju naslednjih priporočil:

  • samoopazujte se in spremljajte svoje zdravstveno stanje,
  • pogosto si umivajte roke z vodo in milom ter upoštevajte higieno kašlja in kihanja,
  • vzdržite se spolnih odnosov in
  • izogibajte se stiku s hišnimi ljubljenčki.

Navodila osebam, ki so bile izpostavljene okužbi z virusom opičjih koz so dostopna na spletni strani NIJZ.

Ali se lahko cepim proti mpoxu?

Na temelju razpoložljivih podatkov ter ocenjenih tveganj in koristi cepljenje splošnega prebivalstva proti mpoxu trenutno ni niti potrebno niti priporočljivo.

V Sloveniji je na voljo cepivo Jynneos™, ki je namenjeno cepljenju oseb, starih 18 let in več za zaščito posameznikov z višjim tveganjem za okužbo (cepimo z dvema odmerkoma cepiva, priporočen presledek med odmerkoma je 28 dni). Možno je tudi cepljenje po izpostavljenosti (en odmerek cepiva), čim prej po tesnem stiku z bolnikom, najbolje v štirih (do največ 14) dneh.

Priporočila NIJZ za cepljenje so objavljena na spletni strani NIJZ.

Kje se lahko cepim proti mpox?

Cepljenje proti mpoxu opravljajo določene ambulante na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (OE Ljubljana, OE Maribor, OE Celje) in Cepilni center UKC Ljubljana.

Komu se priporoča predekspozicijsko cepljenje?

Predekspozicijsko cepljenje se priporoča laboratorijskim delavcem, zelo izpostavljenim zdravstvenim delavcem (npr. osebju, zaposlenemu v veneroloških ambulantah oz. ambulantah za spolno prenosljive bolezni), ki imajo zaradi narave dela večje tveganje za stik z virusom opičjih koz, humanitarnim delavcem, ki bodo opravljali delo na prizadetih območjih in osebam, ki bodo imele tesne stike z osebami na prizadetih območjih. Prav tako se priporoča tudi vsem, ki imajo večje tveganje za izpostavljenost virusu opičjih koz, kot na primer: večje število spolnih partnerjev, udeležba na dogodkih, kjer prihaja do spolnih odnosov z večjim številom udeležencev, spolni odnosi z neznanci, spolno prenosljiva bakterijska okužba v zadnjem letu, prejemanje predekspozicijske profilakse proti okužbi s HIV ali uporaba kemseksa.

Komu se priporoča poekspozicijsko cepljenje in kdaj se izvede?

Poekspozicijsko cepljenje je smiselno izvesti čimprej, najbolje v štirih dneh (do največ 14 dni) po izpostavljenosti virusu.

Poekspozicijsko cepljenje je priporočljivo za osebe, ki so bile v tesnem stiku z obolelim, še posebej, če imajo večje tveganje za zaplete (osebe z oslabljenim imunskim sistemom, nosečnice) in za zdravstvene oziroma laboratorijske delavce, izpostavljene virusu opičjih koz v primeru neustrezne zaščitne opreme ali nezgode.

Ali potrebujem poživitveni odmerek cepiva, če sem bil proti mpoxu cepljen z dvema odmerkoma cepiva?

Osebe, ki so bile cepljene proti mpoxu z dvema odmerkoma cepiva, zaenkrat ne potrebujejo poživitvenih odmerkov cepiva.

Kako preprečujemo okužbo z opičjimi kozami?

Pomembno je, da se izogibate stiku z okuženimi osebami ali živalmi. Redno si umivajte roke z milom in vodo ter uporabljajte razkužila za roke. Če ste v skupini z večjim tveganjem za okužbo, vam priporočamo preekspozicijsko cepljenje.

Ali je mpox smrtna bolezen?

Stopnja smrtnosti se razlikuje glede na genotip virusa. Smrtnost pri obolelih z mpoxom, ki ga je povzročil virus opičjih koz genotipa II, je trenutno ocenjena na okoli 0,2 %. Smrtnost pri obolelih z mpoxom, ki ga je povzročil virus opičjih koz genotipa I, je ocenjena na okoli 3 %. Pomembno je poudariti, da podatki o smrtnosti temeljijo na podatkih omejene kakovosti in veljajo predvsem za afriške države, v katerih se mpox trenutno najbolj širi.

Načrtujem potovanje v tujino. Kaj svetujete potnikom pred odhodom?

Pred odhodom preglejte spletne strani veleposlaništev držav, kamor potujete in preverite ali obstajajo bolj podrobni podatki glede lokalnega širjenja izbruha mpoxa oziroma nasveti za tujce. Preberite priporočila Ministrstva za zunanje in evropske zadeve za državo, kamor potujete, da se seznanite z morebitnimi predpisi glede prestopov državnih mej, ki so jih uvedle države, v katerih virus kroži.

Za zdravstvene nasvete in morebitna cepljenja se obrnite na ambulanto za cepljenje in potovalno medicino Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kontakti so na voljo na naslednji povezavi.

Cepljenje proti mpoxu priporočamo samo določenim osebam z večjim tveganjem za okužbo. Priporočila za cepljenja in skupine, ki jim priporočamo cepljenje, so dostopne na spletni strani NIJZ.

Cepljenja proti mpoxu samo zaradi potovanja v države z izbruhom mpoxa ne svetujemo.

Kaj svetujete med bivanjem v državi, kjer se pojavljajo izbruhi mpoxa?

Med bivanjem v državi, kjer se pojavljajo izbruhi mpoxa, svetujemo, da:

  • se izogibate situacijam, ki bi lahko privedle do okužbe z virusom opičjih koz,
  • se izogibate tesnemu stiku z ljudmi, ki imajo simptome mpoxa, predvsem bodite pozorni na kožne spremembe. Uporaba kondoma ob spolnem odnosu ne zaščiti pred prenosom virusa opičjih koz, saj se okužimo preko sprememb drugje na koži in preko okuženih predmetov,
  • se izogibate stiku z različnimi predmeti in površinami, ki so jih uporabljal oboleli z mpoxom,
  • se izogibate stiku z divjimi živalmi (živimi ali mrtvimi),
  • se izogibate uživanju ali pripravi mesa divjih živali ali uporabi živalskih izdelkov, ki bi lahko vsebovali virus opičjih koz in
  • si poiščete zdravniško pomoč, če se vam na potovanju pojavi nov, nepojasnjen kožni izpuščaj, z ali brez vročine in mrzlice. Če zbolite, se izogibajte stiku z drugimi, da jih ne boste okužili.

Kaj storiti, ko se vrnem iz države, kjer se pojavljajo izbruhi mpoxa?

Če ste se držali navodil in se izognili situacijam, ki lahko privedejo do okužbe, je verjetnost, da ste se okužili, izjemno majhna.

Če ste bili v stiku z osebami, ki so ali bi lahko imele mpox, obstaja možnost okužbe. Osebam, ki so bile v stiku z bolnikom, se svetuje poekspozicijsko cepljenje. Svetujemo, da se še 21 dni po zadnjem tveganem tesnem stiku opazujete in ob pojavu vročine in drugih simptomov mpoxa (predvsem izpuščaja) po telefonu posvetujete z izbranim osebnim zdravnikom.

Dokler ne bo izključena okužba z virusom opičjih koz, poskrbite, da ne boste morebitne okužbe prenesli na osebe v vaši bližini. Navodila in dodatne informacije so dostopni na spletni strani NIJZ.

Ali smo v Sloveniji že kdaj potrdili okužbe z virusom?

Primere okužbe z virusom smo v Sloveniji potrdili v letu 2022. Od potrditve prvega primera (18. 5. 2022) do zadnjega (20. 9. 2022) smo v Sloveniji zabeležili 47 primerov.

Zakaj je pomembno odpraviti stigmatizacijo bolezni?

Kadar obstaja stigma ali diskriminacija, povezana z zdravstvenim stanjem ali boleznijo, ljudje pogosto ne poiščejo zdravstvene pomoči dovolj hitro, stigmatizacija pa vpliva tudi na njihovo duševno zdravje.

Katere genotipe virusa poznamo in kako vplivajo na potek bolezni?

Virus opičjih koz razdelimo na dva genotipa: genotip I (prej imenovan osrednjeafriški), s podtipoma Ia in Ib, in genotip II (prej imenovan zahodnoafriški genotip) s podtipoma IIa in IIb.

Genotip I je povezan s težjim potekom bolezni in večjo smrtnostjo. Prvi izbruh mpoxa, o katerem so poročali zunaj Afrike, je bil povezan z uvozom okuženih sesalcev (prerijskih psov) v Združene države Amerike iz Gane leta 2003 (okužbe z genotipom II).

Leta 2022 je bil prvič ugotovljen velik izbruh mpoxa v številnih prej neendemičnih državah po vsem svetu, vključno z državami Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora (EU/EGP). Izbruh je bil posledica prenosa virusa s človeka na človeka prek tesnega stika z okuženimi posamezniki.

Za dobro javno zdravje
Programi

Mestna občina Koper je gostila letno nacionalno srečanje članic slovenske mreže Zdravih mest

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno
Nalezljive bolezni

Integrirano mrežno spremljanje gripe, covid-19 in ostalih akutnih okužb dihal v sezoni 2024/2025

Podrobno