Cepljenje

Priporočila za cepljenje proti mpoxu (okužbi z virusom opičjih koz)

Cepljenje

Ne spreglejte
Zadnje posodobljeno: 28.08.2024
Objavljeno: 21.08.2024
  • Cepljenje splošnega prebivalstva proti mpoxu na podlagi razpoložljivih podatkov in presoje tveganj ter koristi trenutno ni niti potrebno, niti priporočljivo.
  • V Sloveniji je proti mpoxu na voljo cepivo Jynneos™, ki je namenjeno cepljenju oseb, starih 18 let in več.
  • Predekspozicijsko cepljenje se opravi subkutano z dvema odmerkoma cepiva. Priporočen razmak med odmerkoma je 28 dni.
  • Poekspozicijsko cepljenje: zadostuje en odmerek čim prej, najbolje v 4 (do največ 14) dneh po izpostavljenosti.
  • Cepljenje proti mpoxu opravljajo določene ambulante območnih enot Nacionalnega inštituta za javno zdravje (OE Ljubljana, OE Maribor, OE Celje) in Cepilni center UKC LJ.

Predekspozicijsko cepljenje

Predekspozicijsko cepljenje priporočamo:

  • laboratorijskim delavcem, zelo izpostavljenim zdravstvenim delavcem (npr. osebju, zaposlenemu v veneroloških ambulantah oziroma ambulantah za spolno prenosljive bolezni), ki imajo zaradi narave dela večje tveganje za stik z virusom opičjih koz, humanitarnim delavcem, ki bodo opravljali delo na prizadetih območjih in osebam, ki bodo imele družinske stike z osebami na prizadetih območjih;
  • osebam, ki imajo večje tveganje za izpostavljenost virusu opičjih koz kot na primer: večje število spolnih partnerjev, udeležba na dogodkih, kjer prihaja do spolnih odnosov z večjim številom udeležencev, spolni odnosi z neznanci, spolno prenosljiva bakterijska okužba v zadnjem letu, prejemanje predekspozicijske profilakse proti okužbi s HIV ali uporaba kemseksa.

Poekspozicijsko cepljenje

Poekspozicijsko cepljenje priporočamo:

  • osebam, ki so bile v tesnem stiku* z obolelim, še posebej, če imajo večje tveganje za zaplete (osebe z oslabljenim imunskim sistemom, nosečnice);
  • zdravstvenim oziroma laboratorijskim delavcem, izpostavljenim virusu opičjih koz v primeru neustrezne zaščitne opreme ali nezgode.

*   Opredelitev tesnega stika:

  • spolni partnerji;
  • člani skupnega gospodinjstva oziroma osebe, ki dlje časa bivajo skupaj (tudi kampiranje, prenočevanje ipd.);
  • osebe, ki si delijo/rokujejo z istimi oblačili, posteljnino in drugimi potrebščinami obolelega, medtem ko ima izpuščaj;
  • osebe, ki so bile z obolelim v dolgotrajnejšem stiku iz oči v oči, tj. v neposrednem osebnem stiku, kjer sta si obraza nasproti na razdalji manj kot 1–2 metra in bi lahko prišlo do prenosa s kužnimi kapljicami;
  • negovalci simptomatske in kužne osebe;
  • zdravstveni delavci, ki so imeli stik z okuženo osebo (stik z lezijami ali dolgotrajnejši stik iz oči v oči) brez ustrezne zaščitne opreme;
  • zdravstveni delavci ali katerekoli druge osebe, ki so prišle v stik s telesnimi tekočinami okužene osebe preko ostrega predmeta ali pri posegu, pri katerem nastaja aerosol, brez ustrezne zaščitne opreme;
  • laboratorijsko osebje, ki je bilo izpostavljeno kužnemu vzorcu tekom dela (npr. razlitje, izpostavljenost aerosolu);
  • sopotniki, ki so potovali v skupnem prevoznem sredstvu (letalo, avtobus, vlak) s simptomatsko osebo več kot 8 ur na razdalji 1–2 sedeža.
Za dobro javno zdravje
Programi

Mestna občina Koper je gostila letno nacionalno srečanje članic slovenske mreže Zdravih mest

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno
Nalezljive bolezni

Integrirano mrežno spremljanje gripe, covid-19 in ostalih akutnih okužb dihal v sezoni 2024/2025

Podrobno