Vsako leto objavljamo obsežno publikacijo, ki prikazuje podatke in informacije o nekaterih vidikih zdravstvenega stanja prebivalstva, zdravstvenem sistemu, financiranju zdravstva in pomenu okolja pri vplivu na zdravje prebivalcev v najširšem pomenu.
V Sloveniji je v letu 2019 prebivalo 2.089.310 prebivalcev. Glede na predhodno leto, povečalo za 19.260 oseb. V razmerju med spoloma predstavljajo moški številčnejši del prebivalstva (50,1%), predvsem v večjem delu obdobja delovno aktivnih let (v starosti med 20 in 50 leti).
V povprečju so moški doživeli skoraj 74, ženske pa malo več kot 82 let starosti. Vodilni vzroki za skoraj 70% smrti prebivalcev so še vedno bolezni obtočil (med najpogostejše sodijo srčni infarkt, možganska kap, odpoved srca) ter neoplazme (rak prebavil, prostate, dojke in pljuč).
Rodilo se je 19.054 živorojenih otrok, večinoma enojčkov , 4 % otrok pa so predstavljali dvojčki in trojčki. Dve tretjini otrok sta se rodili ženskam v starosti med 25 in 34 leti, v zadnjem desetletju pa je zelo porasla stopnja rodnosti žensk po 40. letu starosti.
V transportnih nezgodah je umrlo 121 oseb, več moških kot žensk. V zadnjih desetih letih so bili v transportu najbolj ogroženi starejši (nad 70 let) in mlajši udeleženci v prometu (20–29 let). Največ oseb je umrlo v transportnih nezgodah z avtomobilom, z motorjem ter pešcev in kolesarjev.
Več kot polovica zaposlenih (53,3%) ni bila v letu 2019 nikoli bolniško odsotna. Ostali so bili bolniško odsotni enkrat ali večkrat, večinoma le za krajši čas (do 7 dni), predvsem zaradi bolezni (62 % dni) in poškodb (19 % dni).
V program SVIT je bilo povabljenih 308.155 oseb. Izjavo o sodelovanju je vrnilo 201.352 oseb (66 % povabljenih). Glede na spol je izjavo o sodelovanju v Programu Svit vrnilo več žensk (71 %) kot moških (60 %). Višjo odzivnost žensk, za približno 10 %, lahko zasledimo skozi celotno desetletno obdobje 2010–2019.
Za zdravila je bilo izdanih 18,5 milijonov receptov, v vrednosti 542 milijonov evrov. Največ receptov je bilo predpisanih za bolezni srca in ožilja, sledijo zdravila z delovanjem na živčevje ter zdravila za bolezni prebavil in presnove. Pogostost predpisovanja zdravil narašča s starostjo, največje pa je pri starejših od 85 let.
V zdravstvenih poklicih prevladujejo ženske. Zdravstvena nega je tradicionalno ženski poklic, v katerem pa število moških počasi narašča. Med zdravniki in zobozdravniki so moški v večini le v najstarejših starostnih skupinah (70 let in več).
Poleg podatkov s področij dela Nacionalnega inštituta za javno zdravje, so poglavja dopolnjena z vsebinami organizacij, ki zbirajo in se ukvarjajo s podatki, vezanimi na zdravje prebivalstva (Statistični Urad Republike Slovenje, Onkološki inštitut Ljubljana, Agencija RS za okolje, Klinika Golnik, Uprava RS za varstvo pred sevanji, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ministrstvo za zdravje, MNZ – Policija, Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, Zavod RS za zaposlovanje in ostali) ter mednarodnimi primerjavami, ki umeščajo Slovenijo v evropski prostor.
Celotne vsebine so dostopne na spletnih straneh NIJZ, Publikacije – Zdravstveni statistični letopis.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
