Pojav tularemije v severno-primorski regiji

Območna enota Nova Gorica

Pri epidemiološki obravnavi primerov pri letošnjem pojavu tularemije v severno-primorski regiji smo prvič v Sloveniji potrdili prisotnost bakterije Francisella tularensis v pitni vodi treh zasebnih vodovodov namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo (brez ustrezne priprave vode in primernega vzdrževanja). V letu 2021 smo samo v mesecu juniju in juliju zabeležili že 27 primerov tularemije v severno-primorski regiji.

Zadnje posodobljeno: 25.11.2022

Objavljeno: 23.07.2021

TULAREMIJA V SLOVENIJI

Tularemija (zajčja mrzlica) je akutna vročinska bolezen. Je zoonoza – bolezen živali, ki se lahko prenaša na človeka. V Sloveniji je število prijavljenih primerov tularemije majhno. V obdobju med leti 1990 – 2020 je zbolelo 42 ljudi.

TULAREMIJA V SEVERNO – PRIMORSKI REGIJI

V severno – primorski regiji nismo prejeli nobene prijave tularemije v zadnjih tridesetih letih.

V letu 2021 smo samo v mesecu juniju in juliju zabeležili že 27 primerov tularemije. Glede na izsledke epidemiološkega poizvedovanja, so se oboleli najverjetneje okužili v naseljih:

Občina Ajdovščina

Ustje, Višnje, Podkraj

Občina Bovec

Plužna, Soča

Občina Kobarid

Idrsko

Mestna občina Nova Gorica

Trnovo, Vitovlje, Nova Gorica

Občina Tolmin

Tolminske Ravne, Tolmin, Zadlaz- Čadrg, Zadlaz- Žabče, Podbrdo, Hudajužna

Oblike tularemije pri obolelih: glandularna (1 primer), okuloglandularna (1 primer), ulceroglandularna (3 primeri), pljučna (3 primeri). Pri ostalih primerih oblika tularemija ni bila opredeljena. Štirinajst okuženih je potrebovalo bolnišnično zdravljenje.

Pojav tularemije v severno primorski – regiji povezujemo z mišjim letom in obilnimi padavinami v mesecu maju.

V SLOVENIJI VODA PRVIČ POTRJENA KOT MOŽEN VIR OKUŽBE

Najpogosteje se z bakterijo Francisella tularensis, ki povzroča tularemijo, okužimo z ugrizom okuženega klopa ali s stikom z okuženo živaljo, vir okužbe pa je lahko tudi onesnažena (pitna) voda.

Pri epidemiološki obravnavi primerov pri letošnjem pojavu tularemije v severno – primorski regiji smo prvič v Sloveniji potrdili prisotnost bakterije Francisella tularensis v pitni vodi treh zasebnih vodovodov namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo (brez ustrezne priprave vode in primernega vzdrževanja).

Prisotnost bakterije v vzorcih vode zasebnih vodovodov nakazuje povezavo s pojavom tularemije pri šestih uporabnikih vodovodov. Preiskava za potrditev vzročnosti še ni opravljena.

PRIPOROČILA ZA PREBIVALCE GLEDE PITNE VODE

– odsvetujemo pitje vode iz vodnih virov v naravi (nenadzorovani izviri, studenci …)

– uporabnikom javnih vodovodov odsvetujemo uporabo morebitnih drugih virov pitne vode za lastno oskrbo s pitno vodo (npr. hišnih kapnic, vodnjakov …), če nimajo urejene učinkovite priprave vode in niso ustrezno vzdrževani.

– lastnikom zasebnih vodovodov namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, svetujemo ureditev učinkovite priprave vode in ustrezno vzdrževanje vodovodov (glej priročnik Lastna oskrba s pitno vodo: www.nijz.si).

Ugotovitve dosedanje epidemiološke obravnave nakazujejo, da je zaradi mišjega leta in občasnega obilnega deževja bakterija, ki povzroča tularemijo, močno razširjena v naravi.

Voda se lahko onesnaži z bakterijo s trupli okuženih živali ali izločki okuženih živali (najpogosteje glodavci).

F. tularensis se lahko prenaša z onesnaženo pitno vodo na več načinov:

s stikom z onesnaženo pitno vodo (vstopno mesto bakterije je koža, zlasti manjše poškodbe kože, oči …)
z zaužitjem onesnažene pitne vode (vstopno mesto bakterije je sluznica ustne votline, žrela)
z vdihavanjem aerosola onesnažene pitne vode (vstopno mesto so pljuča).

Ostali načini prenosa:

z vbodom klopa,
stikom z živaljo (zajci, kunci, voluharji, pižmovkami, bobri) ipd.,
z zaužitjem kontaminirane hrane,
inhalacijo aerosola, prahu, ki nastajata npr. med opravili v naravi kot košenjem trave, nakladanjem sena,
okužba se pogosteje pojavlja pri nekaterih poklicih – lovcih, gozdarjih, kmetih, veterinarjih, pa tudi med ljudmi, ki se pogosto ukvarjajo z rekreacijo in opravili v naravi.

Simptomi in znaki bolezni
Potek bolezni je odvisen od vstopnega mesta bakterij, virulence povzročitelja ipd. V 80% primerov se pojavi t.i. ulceroglandularna oblika bolezni, za katero je značilen nenaden začetek, mrzlica, vročina, glavobol, redkeje kašelj, bolečine v mišicah in trebuhu, bruhanje in driska. Na mestu stika z okuženo živaljo se običajno pojavi izpuščaj oziroma boleča razjeda, ki se zazdravi z brazgotino ter povečane lokalne bezgavke. Možne so še druge oblike bolezni, najtežji potek ima pljučna tularemija.

Kako preprečim okužbo z bakterijo F. tularensis?

Tveganje za okužbo zmanjšamo s preventivnimi ukrepi:

Uporabljamo le zdravstveno ustrezno pitno vodo iz nadzorovanih vodnih virov oziroma vodovodov.
Kadar smo v naravi, uporabljamo repelente, ki nas ščitijo pred klopi, komarji in drugim mrčesom.
Posebej moramo biti pozorni pri rokovanju z divjimi živalmi – se jih ne dotikamo, posebej, če se nenavadno obnašajo in so že na videz bolne.
Mrtve živali poberemo in odstranimo z rokavicami in odvržemo v komunalne odpadke ali pa še bolje – če jih najdemo v naravi se jih ne dotikamo.
Pri rokovanju z mesom divjih živali uporabimo rokavice in smo pozorni, da se ne poškodujemo.
Meso pred zaužitjem pravilno in zadostno toplotno obdelamo.
Preprečujemo dostop glodavcev in mrčesa do bivališč (zamrežimo okna, odprtine).
Pri čiščenju drvarnic in opravilih v naravi se zaščitimo z masko (FFP2 ali FFP3).
Redno izvajamo postopke dezinsekcije, deratizacije.
Z živili rokujemo na varen način – živil ne onesnažimo z umazanimi rokami, umazanimi kuhinjskimi pripomočki, umazanimi delovnimi površinami ali z onesnaženimi surovimi živili (mesom).