Objava ugotovitev konzorcija C-MOR o presežni umrljivosti v prvem valu pandemije covida-19 v 22 državah

Svetovni konzorcij, ki zastopa 27 organizacij, je primerjal umrljivost v preteklih petih letih s številom smrti v prvem valu pandemije, med januarjem in avgustom 2020. Ugotovili so, da se je v nekaterih državah pokazala presežna umrljivost zaradi vseh vzrokov, druge države pa so imele minimalno ali celo zmanjšano presežno umrljivost. Do letošnje jeseni bo zaključena tudi raziskava s podatki za celo leto 2020, ki bo dala še veliko dodatnih informacij.

Od prvih tednov po pojavu SARS-CoV-2 je bil izziv razumeti vpliv pandemije na umrljivost. Število smrtnih primerov zaradi covida-19 ne vključuje omejenega testiranja, neurejenih sistemov zdravstvenega varstva in smrti zaradi omejevalnih ukrepov. Skratka, države po svetu nimajo natančne predstave o neposrednem in posrednem bremenu umrljivosti zaradi covida-19.

Univerza v Nikoziji (UNIC), njena medicinska fakulteta in raziskovalni sodelavci so se seznanili s tem mednarodnim problemom in razvili neke vrste svetovni projekt, ki je potreben za njegovo rešitev. Ustanovili so konzorcij COVID-19 Mortality (C-MOR), ki je združil države iz različnih koncev sveta in se osredotočil na merjenje presežne umrljivosti. Ta vrsta analize bi raziskovalcem omogočila, da ocenijo smrtne primere med pandemijo in smrtne primere zaradi vseh vzrokov v istem obdobju v preteklih letih. Tako je lahko konzorcij natančneje izmeril, kako je pandemija vplivala na umrljivost v državah po vsem svetu.

Kot prvo, je konzorcij zbral globalno reprezentativno partnerstvo. Kar se je začelo samo z eno univerzo, je v tem času naraslo na 58 ustanov s šestih celin in 52 držav. Konzorcijski partnerji iz 22 od teh držav so se prebili skozi skupne izzive ter zbrali in analizirali podatke o petletni umrljivosti iz pretežno primarnih virov. Njihovo trdo delo in sodelovanje sta se obrestovala z resnično globalnim naborom podatkov, osredotočenim na presežno umrljivost od začetka pandemije do avgusta 2020. Založba Oxford University Press je delo Presežna umrljivost zaradi vseh vzrokov in umrljivost zaradi covida-19: časovna analiza od januarja do avgusta 2020 v 22 državah objavila v reviji Journal of Epidemiology.

»Ker nove in ponavljajoče nalezljive bolezni postajajo čedalje bolj pogoste, naši rezultati prinašajo dragocena spoznanja o vplivih epidemij na prebivalstvo in tudi vpogled v to, kaj je mogoče storiti za ublažitev tega vpliva,« je poudarila dr. Christiana Demetriou, glavna raziskovalka v konzorciju.

Študija kaže, da se je v nekaterih od 22 držav povečala presežna umrljivost zaradi vseh vzrokov (Brazilija, Anglija, Francija, Italija, Severna Irska, Škotska, Španija, Švedska, ZDA in Wales), v nekaterih je bila presežna umrljivost zanemarljiva (Avstrija, Zelenortski otoki, Kolumbija, Ciper, Estonija, Izrael, Norveška, Slovenija in Ukrajina), v nekaterih pa se je presežna umrljivost celo znižala (Avstralija, Danska in Gruzija).

To je ena redkih študij, ki preučuje presežno umrljivost po spolu. Raziskovalci so odkrili presežno umrljivost na Irskem zaradi povečanih primerov smrti med ženskami, medtem ko so k presežni umrljivosti v Izraelu, Ukrajini in Italiji prispevali umrli moški. Druga spremenljivka, katere vpliv so ocenjevali v tej študiji, so bili vladni omejevalni ukrepi. Avtorji ugotavljajo, da so imele države s povečano presežno umrljivostjo običajno manj omejevalnih ukrepov ali pa so jih kasneje uvedle. Poleg tega študija opisuje, da na vzorce umrljivosti v Avstraliji, na Zelenortskih otokih in v Kolumbiji verjetno vpliva čas pandemije v teh državah v povezavi z njihovimi bolj južnimi geografskimi širinami.

Ti rezultati predstavljajo eno največjih in najobsežnejših študij umrljivosti zaradi pandemije, ki se je v glavnem posluževala nacionalnih in primarnih virov in ne javno dostopnih podatkov. Raziskovalci z izkušnjami na terenu so zbirali podatke za svoje države. Medtem ko dragocene ugotovitve te študije iščejo poti do oblikovalcev politik in zdravstvenih delavcev, konzorcij še vedno trdo dela.

Dr. Demetriou, ki je tudi docentka za epidemiologijo in javno zdravje na Medicinski fakulteti UNIC, je poudarila: »Medtem ko se soočamo s to politizirano pandemijo, konzorcij aktivno zbira natančne in pravočasne podatke o nadzoru. Ne samo, da bomo še naprej spremljali presežno število smrtnih primerov, temveč bomo začeli preučevati tudi stopnjo obolevnosti zaradi covida-19. Te analize nam bodo pomagale bolje razumeti in zmanjšati večdimenzionalne učinke virusa na zdravje.«

Za več informacij o C-MOR obiščite naslednjo spletno stran.

O REVIJI

Revija International Journal of Epidemiology je pomembna za vse, ki želijo biti na tekočem z dogajanji na področju epidemiologije. Spodbuja komunikacijo med tistimi, ki se ukvarjajo z raziskovanjem, poučevanjem in uporabo epidemiologije nalezljivih in nenalezljivih bolezni, vključno z raziskavami na področju zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe. Predstavlja tudi nove epidemiološke in statistične metode za analizo podatkov, ki se jih poslužujejo tisti, ki se ukvarjajo s socialno in preventivno medicino. Revija International Journal of Epidemiology izhaja šestkrat letno.