Osnovni cilj letošnjega Evropskega tedna cepljenja je združiti partnerje in sodelavce iz celotne evropske regije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), da se osredotočijo na pomen cepljenja za zaščito ljudi vseh starosti in okolij pred boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem in ozaveščanje ljudi o izrednem zgodovinskem pomenu cepljenja. Veliko je bilo doseženega in v zadnjih desetletjih smo bili priča pospešenemu napredku pri obvladovanju številnih bolezni, a v letu 2022 je pred nami še veliko izzivov. Pandemija covida-19 je žal s seboj prinesla tudi politično preigravanje na področju dostopnosti cepiv in otežila izvajanje rednega programa cepljenja v več državah. Vojna v Ukrajini je v tej državi povzročila moteno preskrbo s cepivi proti otroškim nalezljivim boleznim ne zgolj s cepivi proti covidu-19, kar predstavlja tveganje za zdravje otrok iz Ukrajine. Zaradi teh izzivov je pomen univerzalnega dostopa do cepiv bolj jasen kot kdaj koli prej. Pozornost in prizadevanja je potrebno usmeriti v ozaveščanje o pomenu in koristih cepljenja za preprečevanja nalezljivih bolezni in ohranjanje javnega zdravja vseh prebivalcev na evropski in svetovni ravni.
Pomen cepljenja
Podatki kažejo, da so cepljenja prinesla ogromno zdravstveno korist tako posamezniku kot vsemu človeštvu. Zahvaljujoč cepljenju sedaj mnogih nalezljivih bolezni, zaradi katerih so ljudje nekoč hudo zbolevali, postali invalidi ali celo umirali, ne srečamo več.
Cilj cepljenja je zaščita pred zbolevanjem in s tem pred posledicami bolezni. Čeprav sodobna medicina v večini primerov takih bolezni zna preprečiti smrtni izid, pa so posledice zbolevanja (subjektivne težave, tveganje dolgotrajnih posledic bolezni, stroški zdravljenja) nesorazmerno velike v primerjavi s stroški in neželenimi učinki cepljenja. Cepljenje ima dokazane koristi za zdravje cepljenega posameznika. Pri nekaterih cepljenjih pa je namen tudi vzpostavitev kolektivne odpornosti proti določeni bolezni v celotni populaciji. Tako lahko preprečimo širjenje povzročiteljev med prebivalstvom ali bolezen celo izkoreninimo. Pri tem je pomembno, da dosežemo zadostno precepljenost ciljne populacije (npr. 95% v primeru cepljenja proti ošpicam). Kolektivna imunost omeji širjenje povzročiteljev in tako varuje pred okužbo tudi tiste, ki s cepljenjem še niso pridobili odpornosti ali se zaradi kontraindikacij in drugih razlogov ne morejo cepiti.
Cepljenje spada med največje uspehe v zgodovini medicine in hkrati tudi med največja upanja za medicino prihodnosti. Osnovna ideja cepljenja se je porodila iz opazovanja in spoznanja, da ljudje, ki so preboleli (in preživeli) nekatere kužne bolezni (npr. črne koze, davico, ošpice, norice) pozneje niso več zboleli za enako boleznijo, čeprav so bili v stiku z okuženimi osebami. Že stoletja pred našim štetjem so Kitajci iz krast bolnikov s črnimi kozami izdelovali praške – cepiva, ki so jih vtirali v kožo zdravim ljudem, da bi jih zaščitili pred okužbo med epidemijami črnih koz. Danes delovanje takega ‘cepiva’ lahko pojasnimo s tem, da so se virusi med sušenjem krast na soncu inaktivirali. Ko so potem mrtve viruse vtrli v kožo, je imunski sistem cepljenega človeka izdelal protivirusna protitelesa, ki so pozneje ščitila organizem ob vdoru živih virusov črnih koz.
Proti mnogim nalezljivim boleznim zaenkrat še nimamo cepiv, potekajo pa raziskave novih metod za izdelavo cepiv. Po vsem svetu si znanstveniki prizadevajo, da bi še izboljšali doslej poznana cepiva v smislu učinkovitosti, varnosti in primernosti za množično uporabo.
Priporočila za cepljenje razseljenih oseb iz Ukrajine
Za zaščito javnega zdravja je pomembno, da so poleg prebivalcev Slovenije, cepljene tudi razseljene osebe v skladu z Zakonom o začasni zaščiti razseljenih oseb in Uredbo o načinu zagotavljanja pravic osebam z začasno zaščito. V redni Program cepljenja in zaščite z zdravili je smiselno vključiti vse predšolske in šolske otroke, odrasle pa v primeru ugotovljene indikacije. Priporočila so dostopna na naslednji povezavi.
Ključna sporočila letošnjega Evropskega tedna cepljenja so:- Cepiva za dolgoživo družbo?. #LongLifeforAll.
- Za kakovostno in dolgo življenje si moramo prizadevati vsi, ker si vsak zasluži priložnost za polno življenje.
- Cepiva rešujejo življenja že od leta 1796. Cepljenje proti črnim kozam v 18. stoletju predstavlja zgodovinski mejnik pri obvladovanju nalezljivih bolezni in pandemij.
- Vrednost cepiv se ne meri v prejetih odmerkih, temveč v bolj zdravem in daljšem življenju.
- Cepiva nudijo priložnost in upanje, da uživamo v bolj izpolnjenem življenju. To je nekaj, za kar bi se morali vsi boriti.
- Cepiva so ena najučinkovitejših znanstvenih inovacij vseh časov, ki pomagajo zaščititi generacijo za generacijo pred številnimi nalezljivimi boleznimi.
- Staršem, ki imajo dostop do storitev cepljenja ni treba skrbeti, da bodo njihovi otroci zboleli za uničujočimi boleznimi, ki so pestile prejšnje generacije.
- Cepiva za preprečevanje nekoč pogostih bolezni, kot so ošpice ter cepiva, ki preprečujejo zbolevanje za diarejo in pljučnico, omogočajo otrokom po vsem svetu, da živijo daljše in bolj izpolnjeno življenje.
- Vsi ljudje morajo imeti enostaven dostop do cepiv, ki jih potrebujejo.
|
Zanimiva dejstva iz evropske regije- V evropski regiji od leta 2002 ne zaznavamo več primerov zbolevanja za otroško paralizo.
- 29 od 53 držav v regiji je odpravilo endemično širjenje ošpic in rdečk.
- Od začetka devetdesetih let 20. stoletja v evropski regiji niso poročali o izbruhih davice.
- Več kot 600 milijonov ljudi v evropski regiji je bilo cepljenih proti covidu-19, s čimer so rešili veliko število življenj. Študija SZO Evropa in Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) je ocenila, da je bilo v prvih 11 mesecih uvedbe cepljenja proti covidu-19 v 33 državah po vsej Evropi rešenih 470 000 življenj med osebami, starimi 60 let in več.
- Med pandemijo se je stopnja cepljenja otrok v več evropskih državah zmanjšala. Zelo pomembno je, da otroci, ki so zaradi pandemije zamudili cepljenje, nadaljujejo s cepljenjem po koledarju cepljenj proti nalezljivim boleznim.
- Države morajo poskrbeti za dostopnost cepiv tudi za migrante in begunce ter jih s tem zaščititi pred nalezljivimi boleznimi.
|
Povezava do e-NIJZ publikacije, ki je ta mesec posvečena cepljenju, je dostopna tukaj.
