Nekateri kazalniki kažejo na izboljšanje zdravja
V primerjavi s prejšnjo objavo opažamo na ravni Slovenije izboljšanje kazalnikov zdravja na več področjih. Že četrto leto zapored opažamo manjše število primerov hospitalizacije zaradi astme pri otrocih in mladostnikih ter možganske kapi. Trend zmanjševanja je viden tudi v številu bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu.
Ponovno beležimo zmanjšanje števila samomorov. V primerjavi z objavo iz leta 2016, se je umrljivost zaradi samomora v Sloveniji zmanjšala za skoraj 4 odstotne točke. Ob tem se vzporedno nadaljuje trend zmanjšanja števila prejemnikov zdravil za zdravljenje duševnih motenj.
Pri nekaterih kazalnikih ne smemo zanemariti vpliva pandemije na sicer zaželene trende
Manjše število prebivalcev je prejemalo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in zdravila proti strjevanju krvi. Ob tem pa se je prvič po šestih letih krivulja prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni obrnila navzdol. To morda kaže na manjšo pojavnost naštetih bolezni v opazovanem obdobju ali pa bolj verjetno na slabšo dostopnost zdravstvenega varstva v času pandemije, zaradi česar je bilo odkritih manj novih primerov in deloma prekinjeno zdravljenje kroničnih bolnikov.
Podatki v tokratni objavi kažejo, da se je nekoliko zmanjšalo število poškodovanih v transportnih nezgodah, kar je deloma posledica manjše gostote prometa. Opazimo tudi zmanjšanje števila uporabnikov pomoči na domu, kar lahko odraža vplive epidemije covida-19, ki se kažejo tako v zmanjšanju povpraševanja kot v slabši organizaciji pomoči na domu.
Drugi kazalniki kažejo na slabše zdravje
Pri nekaterih kazalnikih smo na ravni Slovenije zaznali poslabšanje. V skladu s pričakovanji se je v večini slovenskih občin zvišala stopnja umrljivosti, saj petletna povprečja zajemajo leto 2020 z visoko stopnjo presežne umrljivosti zaradi pandemije.
Povečalo se je število zlomov kolka pri prebivalcih, starejših od 65 let. Nadaljuje se porast števila novih primerov raka, med katerimi opazimo povečanje primerov pljučnega raka in raka dojke. Ob tem pa se stopnja novo odkritih rakov debelega črevesa in danke v nasprotju z drugimi lokacijami raka stabilno zmanjšuje.
Že sedmo leto zapored se v Sloveniji nadaljuje trend naraščanja bolniške odsotnosti, ki se je opazno povečala v primerjavi z letom 2016 in se v povprečju zvišala za dobre 4 dni nezmožnosti za delo na zaposlenega prebivalca.
Zaznali smo izrazito poslabšanje pri kazalnikih telesnega fitnesa in prekomerne prehranjenosti otrok. Ob tem je pomembno upoštevati dejstvo, da so podatki za leto 2020 nepopolni, saj zaradi omejevalnih ukrepov pandemije covida-19 v več kot polovici šol niso izvedli meritev za športno-vzgojni karton. Zato nekatere občine nimajo podatka, pri nekaterih občinah pa je objavljen podatek izmerjen le na delu populacije osnovnošolcev.
Kazalniki presejalnih programov za odkrivanje raka prvič po nekaj letih kažejo nižjo udeležbo v letu 2020. V primerjavi s prejšnjim obdobjem se je odzivnost v Program Svit zmanjšala za dobro odstotno točko, presejanost žensk v program ZORA pa za skoraj 3 odstotne točke. Presejanost v program DORA se je sicer zmanjšala za slabo odstotno točko, ob tem pa še vedno ostaja nad zaželenim nivojem (70 %) preiskovank v ciljni populaciji.
Podrobnejše podatke najdete na prenovljeni spletni strani obcine.nijz.si.
Novosti:
- V osrednji vsebini letošnjih kratkih publikacij za občine smo se dotaknili tematike pandemije covida-19, ki je povzročila ne le globalno zdravstveno krizo, ampak tudi družbeno in gospodarsko stisko. Raziskava SI-PANDA, ki smo jo na NIJZ izvedli z namenom razumevanja vedenja ljudi med pandemijo covida-19, je pokazala določeno poslabšanje življenjskega sloga prebivalcev Slovenije, zmanjšanje stikov z osebnim zdravnikom in poslabšanje duševnega zdravja prebivalcev. Negativen vpliv pandemije oziroma ukrepov za obvladovanje le-te je glede na rezultate raziskave opazen predvsem pri mlajših prebivalcih od 18. do 29. leta starosti. Bolj podrobne izsledke raziskave najdete med izbranimi vsebinami na spletni strani.
- Objavljamo najnovejše vrednosti treh kazalnikov, ki prikazujejo ustno zdravje, hrupno okolje in prekomerno prehranjenost odraslih prebivalcev slovenskih občin. Ti kazalniki izhajajo iz anketnih raziskav, ki se izvajajo v večletnih ciklih, zato so prejšnje objave teh kazalnikov v publikacijah leta 2018 in 2019. Novi podatki na ravni Slovenije prikazujejo povečan delež prekomerno prehranjenih oseb in povečan delež oseb, ki ocenjujejo svoje okolje kot hrupno. Ob tem pa opazimo povečan delež oseb, ki si vsaj dvakrat dnevno umivajo zobe.
- V letošnji objavi prvič objavljamo kazalnik, ki prikazuje delež oseb, ki imajo dostop do (otroških) igrišč in površin za rekreacijo. To je kazalnik iz nabora, ki smo ga razvili za pridobivanje vpogleda v oceno lokalnega okolja prebivalcev občin. Naš življenjski prostor sestavljajo naravna in grajena okolica, prebivalci in obiskovalci naselij ter stalna interakcija in preplet dejavnosti, ki jih izvajamo v lokalnem okolju. Funkcionalno, urejeno in zdravo lokalno okolje ima pomembno vlogo pri telesnem, duševnem in socialnem počutju ljudi. Spremljanje tovrstnih kazalnikov je za občino zelo priporočljivo, saj podporna, urejena in varna lokalna skupnost omogoča številne možnosti za kakovostno bivanje in izboljšanje fizičnega in psihičnega počutja svojih prebivalcev.
Pozorno pri interpretaciji podatkov o spremembah kazalnikov Ker kazalnike v letošnjem letu objavljamo že sedmo leto zapored, to omogoča tudi časovno primerjavo za nazaj. Vendar je potrebno spremembe med obdobji interpretirati pazljivo in upoštevati dejstvo, da v občinah z majhnim številom prebivalcev tisti kazalniki, ki kažejo manj pogoste dogodke, kot so obolevanje in smrti zaradi posameznih vzrokov, močno zanihajo že pri nekaj primerih več ali manj. Ta pojav smo skušali uravnotežiti z izračunavanjem kazalnikov iz večletnih povprečij (v nekaterih primerih tudi 10-letnih). Podatki za vsako posamezno občino ter izračunane absolutne in relativne razlike med lansko in letošnjo objavo so dostopni v tabeli na spletni strani Zdravja v občini. |
Vabimo vas, da obiščete spletno stran obcine.nijz.si in izveste kako zdravi ste v vaši občini!