Nasveti za

Domov Življenjski slog Neenakosti v zdravju Nasveti za zdravje

Nasveti za zdravje

Ne spreglejte

Ali imajo označbe na živilih vlogo pri načinu prehranjevanja?

Dandanes smo potrošniki pred velikim prehranskim izzivom. Na trgu se pojavlja čedalje več živil, med katerimi lahko prosto izbiramo in jih vključujemo v svojo prehrano. Izbor živil je odvisen od številnih dejavnikov, med katerimi zagotovo igrajo pomembno vlogo prehranjevalne navade, ki jih človek prinaša iz družine, cena živil, kulturne značilnosti, zdravstveno stanje posameznika, spol idr.

Pomembno vlogo pri izboru hrane naj bi igrale tudi informacije, ki se nahajajo na živilih. Označevanje živil je v Sloveniji zakonsko urejeno, predstavlja pa ključni del potrošnikovega informiranja, ki mu omogoča, da sprejema bolj zavestne odločitve v svojem načinu prehranjevanja.

Označba živil predstavlja pomembno komunikacijsko vez med proizvajalcem, prodajalcem in potrošnikom. Izjemno pomembno je, da označba na živilu vsebuje informacije, s katerimi je potrošniku omogočeno, da ustrezno izbira in uporablja živilo. Označevanje živil v širšem smislu pomeni vse navedbe, podatke, trgovska imena, blagovne znamke, slikovno gradivo ali simbole v zvezi z živilom, ki se namestijo na kakršno koli vrsto embalaže, dokument, obvestilo, označbo, obroček ali vratno etiketo, ki spremlja ali se nanaša na samo živilo. Označevanje živil določa evropska zakonodaja v Uredbi št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošnikom. Namen zakonodaje je podati potrošnikom razumljive in ustrezne informacije o vsebini in sestavi živilskih izdelkov. Obvezne informacije o živilih morajo biti na voljo ter zlahka dostopne za vsa živila. Le te morajo biti točne, označene na dobro vidnem mestu, razumljive, jasno čitljive ter nezavajujoča. Prav tako označbe ne smejo biti prekrite, zakrite ali izbrisane. Informacije morajo biti prikazane v jeziku, ki ga potrošniki držav članic, kjer se živilo trži, zlahka razumejo.

Označevanje živil je ključno za zagotavljanje varnosti hrane. Branje označb na živilih, preverjanje trajanja uporabnosti živila in hranilne vrednosti na živilih nam pomembno pomaga pri odločitvah o zdravi prehrani. V velikem naboru izdelkov si z branjem označb tako lahko lažje izbiramo živila, ki ustrezajo zdravemu življenjskemu slogu in izbiri zdrave prehrane ter tehnološko manj obdelanih živil.

Obvezne označbe na živilih

Informacije, ki so obvezne in jih je potrebno navesti so: ime živila, seznam sestavin, sestavine in sredstva, ki povzroča alergije oziroma preobčutljivost, količino nekaterih sestavin, neto količino živila, datum uporabe oziroma datum minimalne trajnosti, pogoje shranjevanja ali pogoje uporabe, državo porekla ali kraj porekla, navodila za uporabo (ko živil ne bi bilo enostavno uporabiti brez navedenih navodil), alkoholno stopnjo v volumenskih odstotkih, če pijača vsebuje več kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola ter označbo hranilne vrednosti.

Ime živila, seznam sestavin, hranilna vrednost in rok uporabnosti so informacije, ki sodijo med najpomembnejše pri prebiranju in izbiranju živil.

Ime živila je prodajno ime živila, ki potrošniku omogoča prepoznavanje samega živila, prav tako pa razlikovanje med drugimi podobnimi izdelki, ki so na trgu. Seznam sestavin predstavlja podatke o vseh sestavinah, ki so bile uporabljene pri sami proizvodnji živila. Sestavine so na živilu navedene po padajočem vrstnem redu glede na maso, kar pomeni, da je na prvem mestu navedena sestavina, ki jo je v živilu največ, na zadnjem mestu pa sestavina, ki jo je najmanj.

Označevanje hranilne vrednosti

Podatki o hranilni vrednosti nam omogočajo, da bolje razumemo sestavo živil ter vpliv posameznih hranil na naše zdravje. Na embalaži je podatek o hranilni vrednosti živila običajno prikazan v obliki hranilne tabele ali pa je hranilna vrednost zapisana v linearnem zapisu. Hranilna vednost se izraža na 100 g ali 100 ml živila. Obvezni podatki, ki morajo biti navedeni so energijska vrednost živila, količina maščob, količina nasičenih maščob, količino ogljikovih hidratov, od tega tudi količina sladkorjev, količina beljakovin in količino soli.

Spodaj v tabeli je prikazana primerjava med dvema vrstama kosmičev in sicer med navadnimi ovsenimi kosmiči ter ovsenimi kosmiči z dodanimi koščki čokolade ter drugimi dodatki.

Hranilna vrednost	Ovseni kosmiči (100 g)	Ovseni kosmiči s čokoladnimi koščki (100 g)
Energijska vrednost	366 kcal / 1543 kJ	416 kcal / 1746 kJ
Maščobe	7,00 g	12,00 g
od tega nasičene maščobe	1,40 g	4,80 g
Ogljikovi hidrat	58,10 g	61,00 g
od tega sladkorji	0,70 g	21,00 g
Beljakovine	12,50 g	11,00 g
Sol	0,01 g	0,09 g

Iz tabele lahko razberemo, da imajo navadni ovseni kosmiči nižjo energijsko vrednost v primerjavi s kosmiči z dodanimi čokoladnimi koščki. Pri branju sestavina je možno opaziti, da so navadni ovseni kosmiči samo iz ene sestavine in sicer iz celega ovsenega zrna, medtem ko imajo ovseni kosmiči s koščki čokolade poleg že omenjenih sestavin še kopico drugih, med njimi tudi emulgatorje, sončnično olje, sladkor idr. Bistvena razlika med izdelkoma je v vsebnosti nasičenih maščob, še večja razlika pa se pokaže v vsebnosti sladkorja. V vsebnosti beljakovin se izdelka med sabo bistveno ne razlikujeta. Torej je za potrošnika boljša izbira nakupa navadnih ovsenih kosmičev.

Zakaj je pomembno, da znamo uporabljati informacije o hranilni vrednosti? Z branjem tabele o hranilni vrednosti živil lahko primerjamo različne izdelke med seboj. S primerjavo tako lažje izbiramo tista živila, ki bolj ustrezajo našim prehranskim ciljem in življenjskemu slogu.

Kaj pa rok uporabnosti?

Rok uporabnosti posameznega živila pomeni čas, v katerem živilo ohrani svojo kakovost in je varno za potrošnika, če je skladiščeno pod ustreznimi pogoji, ki jih določi proizvajalec. Rok uporabnosti je na živilih izražen na dva načina, in sicer kot:

datum uporabe;
datum minimalne trajnosti.

Datum uporabe se uporablja pri živilih, ki so mikrobiološko hitro pokvarljiva in lahko po krajšem obdobju predstavljajo tveganje za varnost in zdravje ljudi. To so sveže meso, ribe, mleko in mlečni izdelki, solate in podobno. Datum uporabe pri omenjenih živilih se navede kot ″porabiti do‶. Živil po preteku datuma ne uporabljajte, prav tako ne smejo biti v prodaji. Pri omenjenih živilih je potrebno paziti in upoštevati navodila za shranjevanje (npr. hraniti pri temperaturi 4℃, hraniti v hladilniku; po odprtju porabiti v 3 dneh).

Datum minimalne trajnosti je datum, do katerega živilo ohrani značilne lastnosti in pričakovano kakovost, kadar je pravilno shranjeno. Datum minimalne trajnosti je na živilih označen kot ″uporabno najmanj do ali uporabno najmanj do konca…‶. Gre za tako imenovana suha živila kot so riž, testenine, konzervirana živila, čokolada ipd.. Omenjena živila so po pretečenem roku varna za uživanje, ob predpostavki, da so bila primerno shranjena in je embalaža ostala nepoškodovana. Obstaja možnost, da so živila nekoliko spremenila lastnosti (vonj, izgled, okus), vendar se jih še vedno lahko uporablja. Naveden pa je lahko tudi datum zamrznitve, kjer se pred datumom navede izraz ″zamrznjeno‶.

Large group of fit and active people resting after doing exercise in nature.

Gibajmo se skupaj: telesna dejavnost v družinskem krogu

Vsako leto 10. maja obeležujemo svetovni dan gibanja, ob katerem poudarjamo pomen gibanja in zadostne telesne dejavnosti. Pet dni kasneje, 15. maja, obeležujemo mednarodni dan družin.

Spomladanski čas je prava priložnost za okrepitev družinskih vezi in telesne pripravljenosti vseh družinskih članov na prostem. Družina, ki ima zdrave prehranjevalne in gibalne navade je nadvse pomembna, saj lahko na ta način družinski člani z dobrim zgledom poskrbijo za boljše zdravje drug drugega, na primer odrasli na navade otrok, hkrati pa tudi otroci lahko motivirajo odrasle za več gibanja.

Družine, ki se skupaj gibajo in so telesno dejavne, s tem pripomorejo k boljšemu telesnemu in duševnemu zdravju vseh družinskih članov, poleg tega pa so lahko med seboj bolj povezani in se boljše razumejo. Vključevanje telesne dejavnosti v družinski vsakdan je lahko učinkovit in zabaven način za izboljšanje zdravja in kvalitete življenja vseh generacij.

Gibalna pismenost

Telesna dejavnost v družinskem krogu je lahko predstavljena tudi z modelom gibalne pismenosti, ki predstavlja veščine in odnos, ki jih posameznik prikaže v telesni dejavnosti in gibanju skozi potek svojega življenja. Gibalna pismenost na razvoj človeka vpliva celostno, z vključevanjem štirih ključnih področij za zdravje in gibalne veščine človeka ter ni osredotočena zgolj na razvoj motoričnih sposobnosti. Gibalno pismena oseba je sposobna vse življenje črpati podporo iz svojih integriranih telesnih, čustvenih, družbenih in kognitivnih sposobnosti za doseganje višje kvalitete življenja. To so štiri medsebojno prepletena področja, ki podpirajo celosten razvoj gibalne pismenosti, ki pomaga vsem generacijam, da ustvarijo aktiven, zdrav in izpolnjujoč življenjski slog.

Telesno področje: telesna pripravljenost in gibalne sposobnosti, ki jo posameznik pridobiva in uporablja skozi gibanje.

Telesna pripravljenost in pridobivanje in ohranjanje gibalnih sposobnosti je pomembno za vse generacije. Odrasli lahko otroke na tem področju spodbujajo in učijo, medtem ko lahko otroci še dodatno motivirajo odrasle, da tudi oni ostanejo v čim boljši kondiciji.

Čustveno področje: odnos in čustva, ki jih ima posameznik do gibanja in njihov vpliv na samozavest in motivacijo za gibanje.

Odrasli lahko z dobrim zgledom in pozitivnim odnosom do telesne dejavnosti vplivajo na to, da bodo tudi otroci povezovali telesno dejavnost s pozitivnimi čustvi, imeli bodo več motivacije za gibanje, kar bo dolgoročno pozitivno vplivalo na njihovo zdravje.

Družbeno področje: posameznikov vpliv na okolje in druge v odnosu do gibanja.

Odrasli imajo pomembno vlogo pri vpeljevanju otrok v družben vidik telesne dejavnosti. Tu je predvsem pomembno učenje in razvijanje družbenih veščin, kot so sodelovanje, komunikacija, poštena igra, prepoznavanje varnosti in tveganja. V zgodnejših letih je to lahko npr. deljenje igrač z vrstniki, kasneje pa npr. poštenost pri igrah z žogo ali prepoznavanje tveganja pri bolj adrenalinskih športih (npr. uporaba skakalnic na smučiščih).

Kognitivno področje: posameznikovo razumevanje kako, zakaj in kdaj se giba.

Odrasli imajo pomembno vlogo pri učenju otrok kako, kdaj in zakaj se gibati na določen način in kako se prilagoditi in biti inovativen ob soočanju z novimi gibalnimi izzivi. To vključuje tako reševanje problemov in sprejemanje odločitev pri igrah, kot tudi znanje in zavedanje prednosti gibanja in telesne dejavnosti. Na ta način se opolnomoči otroke za aktiven življenjski slog, ki se bo nadaljeval v odraslost.

Nekaj načinov, kako ste lahko telesno dejavni v družinskem krogu:

skupni sprehodi ali vožnje s kolesom po opravkih: zjutraj se skupaj peš odpravite po osnovna živila v trgovino ali popoldan s kolesi na obisk ali izlet (tudi okolje vam bo hvaležno),
športni dnevi: en dan v tednu namenite enemu športu/telesni dejavnosti (npr. pohodništvo, koledarski izlet, plavanje, smučanje, igre z žogo…) ali obisku otroškega igrišča,
poučni pohodi: namesto na krajši sprehod po poznanih poteh, se odpravite na pohod v naravo, pri katerem skupaj raziskujete rastlinski in živalski svet,
lokalni dogodki: sodelujte v lokalnih dogodkih (npr. pohodi, teki, testi hoje, športna tekmovanja, kolesarski in dobrodelni dogodki…),
vrtnarjenje: tudi vrtnarjenje spada pod telesno dejavnost, poleg tega pa je tudi poučno za mlajše,
aktivne počitnice: pri načrtovanju počitnic izberite takšne, kjer boste lahko skupaj telesno dejavni (npr. pohodništvo, plavanje, kolesarjenje, smučanje, igre z žogo, obisk adrenalinskega/vodnega/zabaviščnega parka…),
tečaji in delavnice: skupaj se naučite novega športa ali dejavnosti (npr. nordijska hoja, ples, joga…),
družinski športni izzivi: organizirajte družinske športne izzive (npr. kdo lahko naredi največ sklec, trebušnjakov, kdo lahko najdlje preskakuje kolebnico ali najhitreje preteče izbrano razdaljo, kdo naredi največ korakov v mesecu, kdo zadane največ košev ali golov…),
domača plesna zabava ali gibalne video igre: organizirajte domačo plesno zabavo ali turnir gibalnih video iger (video igre, ki se igrajo s pomočjo senzorjev in zaznajo gibanje telesa) in si tako popestrite še tako deževen dan.

Telesna dejavnost, v kateri sodeluje cela družina, ima poleg ugodnih vplivov na zdravje tudi druge pozitivne lastnosti – ustvarja lepe in trajne spomine in krepi družinske vezi. Pomembno je, da dejavnosti ostanejo zabavne in da lahko v njih sodelujejo in uživajo vsi družinski člani, ne glede na starost in stopnjo telesne pripravljenosti.

Vsak gib šteje! Bodimo aktivni. Vsakdo. Vsepovsod. Vsak dan.

Top view of university students walking up the stairs indoors, looking at camera and waving.

Raje po stopnicah, namesto z dvigalom!

Hoja po stopnicah, kot ena izmed oblik aerobne telesne dejavnosti, prinaša številne koristi za zdravje in dobro počutje. Redna telesna dejavnost pomaga pri obvladovanju debelosti, bolezni srca in ožilja, uravnava in nadzira na novo nastalo arterijsko hipertenzijo in na novo nastalo sladkorno bolezen tipa 2, zmanjšuje simptome tesnobe in depresije ter izboljšuje miselne procese in spanec.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) za zdravje vseh odraslih priporoča najmanj 150-300 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti tedensko ali 75-150 minut visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti tedensko oziroma ustrezno kombinacijo obeh intenzivnosti, za otroke in mladostnike pa povprečno 60 minut zmerne aerobne telesne dejavnosti dnevno.

Dan brez dvigal je uveljavljena mednarodna iniciativa, ki skuša spodbuditi čim več ljudi k vsakodnevnemu gibanju in uporabi stopnic namesto dvigal. Ta dan se obeležuje zadnjo sredo v aprilu.

Zakaj hoja po stopnicah?

Vsakodnevna uporaba stopnic namesto dvigala ima številne pozitivne učinke. Zniža nivo stresa, zniža krvni pritisk, pomaga pri nadzoru telesne teže, izboljša telesno pripravljenost in počutje, poleg tega pa se s hojo po stopnicah prihrani čas in varčuje z električno energijo.
Za hojo po stopnicah ne potrebujete nobene dodatne opreme, znanja, časa in denarja. Brezplačna uporaba stopnic je dostopna povsod. Z izbiro stopnic namesto dvigala lahko brez dodatnega načrtovanja povečate vašo telesno dejavnost čez dan.
Stopnice so tudi odličen pripomoček za učinkovito in zabavno vadbo. S hitro hojo po stopnicah lahko še dodatno izboljšate vašo aerobno vzdržljivost, na stopnicah pa lahko izvajate tudi vaje za krepitev mišic (npr. sklece, dvig na prste, stopanje na visoko stopnico) in vaje za gibljivost. Izberite hojo po običajnih ali tekočih stopnicah namesto dvigala, kjerkoli se vam ponudi priložnost za to (doma, na poti/po opravkih, v službi/v šoli, v prostem času…).
Tudi tekoče stopnice so odlična priložnost za povečanje aerobne telesne dejavnosti čez dan; pomembno je le, da se po njih sami vzpenjamo, ne samo peljemo.

Kot pri vsaki telesni dejavnosti, je tudi pri hoji po stopnicah pomembna varnost in dostopnost. Dan brez dvigal je namenjen vsem, izključno hoja po stopnicah pa je namenjena oziroma priporočena ljudem, ki so zmožni hoje po stopnicah brez tveganj za padce. Uporaba dvigal mora biti ves čas dostopna ljudem, ki jih potrebujejo zaradi zdravstvenih težav.

Sodelovanje pri Dnevu brez dvigal

V Dnevu brez dvigal lahko sodelujete tako, da sami izberete stopnice namesto dvigal, kjerkoli se vam ponudi priložnost za to, da spodbudite k uporabi stopnic tudi druge (npr. sodelavce, družinske člane, prijatelje, sosede) in da to spremembo ohranjate skozi celo leto.

Priporočamo vam, da se nam pridružite in že danes izberete stopnice namesto dvigal. Z uporabo stopnic vztrajajte in ob redni izvedbi opazili boste pozitivne spremembe v vaši telesni pripravljenosti in dobrem počutju.

Stik z naravo za dobro duševno počutje

Stik z naravo prinaša številne varovalne kot tudi obnovitvene učinke za naše zdravje in dobro počutje. Raziskave so namreč pokazale, da čas, preživet v naravi, prispeva k boljšemu spancu, zmanjšuje posledice akutnega in kroničnega stresa, znižuje krvni tlak in tveganje za srčno-žilne bolezni. Stik z naravo izboljšuje razpoloženje, zmanjšuje pa tudi verjetnost za nastanek težav v duševnem zdravju (npr. anksioznih in depresivnih motenj) ter povečuje zadovoljstvo z življenjem.

Raznovrstne oblike stika z naravo, od vrtnarjenja, kolesarjenja ali zgolj opazovanja narave, prinašajo številne koristi za duševno počutje, kot so:

manj občutkov tesnobe in doživljanja neprijetnih čustev,
izboljšanje pozornosti, spomina, nadzora nad lastnimi impulzi,
boljše zmožnosti spoprijemanja s stresom,
večjo delovno učinkovitost,
manj premlevanja (ponavljajočih se misli, vezanih na neprijetne dogodke, spomine ali skrbi v prihodnosti, ki jih je težko prekiniti)
krepitev domišljije in ustvarjalnosti, vključno s kreativnim reševanjem problemov,
izboljšanje medosebnih odnosov in manj osamljenosti,
doživljanje prijetnih čustev, sreče in smisla v življenju.

Te prepoznane koristi narave na zdravje ljudi so ponekod v tujini že na voljo v obliki terapij z naravo, npr. japonskih gozdnih kopeli (šinrin-joku) oz. »narave na recept«.

Za stik z naravo ni potrebno oditi daleč. Narava je dostopna tudi v mestih, na zelenih (npr. parki, drevoredi) in modrih površinah (npr. ob rekah). Stik z naravo ne koristi zgolj našemu zdravju, temveč tudi medosebnim odnosom. Doživetja v naravi namreč zbližujejo ljudi in spodbujajo medsebojno povezanost, solidarnost in prijaznost do sočloveka.

SEDEM NAČINOV, KAKO VZPOSTAVITI STIK Z NARAVO ZA DOBRO DUŠEVNO POČUTJE

POIŠČIMO NARAVO OKOLI SEBE

Narava je povsod okoli nas. Tudi v hitrem tempu urbanega življenja nam je narava dostopna, k čemur prispevajo ozelenjene javne površine (npr. avtobusna postajališča, drevoredi ob cestah) in stavbe. Stik z naravo naj bi se izboljšal že, če sedem dni zapored opazimo »tri dobre stvari v naravi«, kar za vsakega lahko pomeni nekaj drugega. Ob opazovanju narave nas lahko prevzame njena lepota, barvitost in spremenljivost žive in nežive narave (npr. spremembe letnih časov).

POVEŽIMO SE Z NARAVO Z VSEMI SVOJIMI ČUTILI

Več čutov kot bomo uporabili, bolj poglobljena bo naša izkušnja z naravo. Tudi če si namensko ne moremo vzeti časa za odhod v naravo, lahko pridemo z njo v stik »mimogrede«, npr. ko na poti v službo nepričakovano opazimo lep sončni vzhod. Naravo poskusimo zaznati z vsemi svojimi čutili, poleg vida in sluha vključimo še tip, okus in kinestetično čutilo, s katerim zaznavamo svoj položaj telesa in gibanje v prostoru. Poskusimo ta čutila v stiku z naravo uporabiti na drugačen način, kot smo ga vajeni, na primer poskusimo jed pripraviti še z nepoznano sestavino iz narave (na primer z določenim zeliščem). Namesto da bi drevo zgolj opazovali, ga lahko s pomočjo tipa raziščemo miže.

POIŠČIMO STIK Z NARAVO

Čim večkrat poiščimo priložnosti za obisk narave in uživajmo v tem. Ko izpostavljenosti zelenim površinam dodamo še modre površine rek, morja, jezer, se blagodejni učinki narave na naše počutje in zdravje še povečajo. Če zaradi različnih omejitev (na primer pomanjkanja časa, bolezni) ne moremo oditi v naravo, lahko uporabimo video ali avdio posnetke ali gledamo slike z motivi iz narave. Pri tem je bolje dati prednost posnetkom, ki predstavljajo raznolikost narave v vseh živih in neživih oblikah, saj se z biotsko pestrostjo učinki narave na počutje še povečujejo.

POVABIMO NARAVO V SVOJ DOM

Če živimo v mestnem okolju, nimamo časa za obisk narave ali imamo druge omejitve (na primer oddaljenost), si lahko košček narave prinesemo domov. To lahko naredimo na različne načine, na primer okrasimo prostor s sobnimi rastlinami, z ozelenitvijo balkonov, z mestnim vrtičkom, postavitvijo ptičje krmilnice ali s kapljico najljubšega eteričnega olja.

GIBAJMO SE V NARAVI

Različne oblike telesne dejavnosti na prostem, od teka, kolesarjenja, pohodništva ali zgolj kratkega sprehoda v naravi prispevajo k boljšemu uravnavanju neprijetnih čustev (npr. jeze, žalosti) in zmanjšanju utrujenosti ter povečujejo življenjsko energijo. Vsi ti pozitivni učinki povečajo tudi verjetnost, da bomo v prihodnje ponovno izbrali gibanje v naravi in pripomorejo k vzdrževanju stika z naravo.

IZRAZIMO SVOJO USTVARJALNOST V STIKU Z NARAVO

Narava je lahko v navdih, povečuje namreč ustvarjalnost in lahko obogati hobije kot je igranje na glasbilo, slikanje, ples, branje. Dokumentiranje lepote in preobrazb narave na fotografijah, izdelkih oziroma na način, ki nam je blizu, krepi stik z naravo in s tem tudi njene pozitivne učinke.

VARUJMO NARAVO

Pozitivne izkušnje in doživetja v naravi okrepijo prizadevanja za ohranitev narave in naše zavedanje, da smo del širše (lokalne in globalne) skupnosti in odgovornost do narave. V stiku z naravo razvijamo odnos z nečim »večjim od sebe«, kar nam daje smisel in smer v našem življenju. To nam je lahko v oporo v stresnih situacijah in težkih življenjskih preizkušnjah.

Odnos do narave razvijamo skozi celo življenje
Stik z naravo ugodno vpliva na posameznikov miselni, čustveni in socialni razvoj že v najzgodnejšem otroštvu. Neposredne izkušnje z naravo, pridobljene v otroštvu in mladostništvu, vplivajo na to, v kakšni meri bo posameznik kasneje v življenju iskal stik z naravo za povrnitev in krepitev svojega dobrega počutja, kot tudi na njegovo okoljsko ozaveščenost in skrb za ohranitev narave.

Narava je za vsakogar. Ne glede na to, kakšne so naše predhodne izkušnje z obiskovanjem narave, se je dobro zavedati, da lahko stik z naravo poiščemo kadarkoli, v kateremkoli življenjskem obdobju in ne glede na to, v kakšnem okolju se nahajamo.

Woman choosing to take a light path or a dark path in a forest.

40 dnevni post brez pitja alkohola – ste za?

Verjetno ste že zasledili, da v postnem času (letos 14.2. – 30.3.) vsako leto poteka posebna akcija 40 dni brez alkohola. Na splošno se v tem obdobju marsikdo odloči za različne vrste posta. Poleg posta od pitja alkoholnih pijač, je to lahko tudi post od sladkorja, mesa, mlečnih izdelkov, elektronskih zaslonov ipd..

Zahvaljujoč omenjeni akciji, ki jo organizira Slovenska Karitas, odločitev, da bodo 40 dni brez pitja alkohola, vsako leto sprejme vedno več oseb, ki se podajo na pot zdrave spremembe v svojem življenju.

Zakaj se odreči pitju alkohola za 40 dni (ali več)?

Znano je, da vsako pitje alkohola vpliva na pojav mnogih negativnih posledic za naše zdravje, medosebne odnose in splošno počutje. Ljudje alkohol navadno povezujemo zgolj s težjimi posledicami, kot so bolezni jeter in rakavimi obolenji, mnogi pa se mogoče ne zavedajo, da lahko alkohol že v manjših količinah deluje škodljivo na naše telo, saj ima vpliv na več kot 200 bolezenskih stanj in poškodb. Prav tako s pitjem tvegajo posledice kot so prometne nesreče, konflikte v odnosih, manjšo delazmožnost in nasilje. Negativno vpliva tudi na spanec, imunski sistem, vzdrževanje telesne teže, telesno zmogljivost itd.

Če se odločite s pitjem prenehati, boste lahko dokaj hitro opazili naslednje pozitivne spremembe*:

Bolj učinkovito vzdrževanje telesne teže (včasih tudi hujšanje, če ne posežete po ostalih pregrehah).
Več energije za vsakodnevne aktivnosti.
Izboljšana kvaliteta spanca.
Boljše zmožnosti razmišljanja in presojanja.
Bolj zdrava koža.
Boljši imunski sistem.
Kvalitetnejše preživljanje prostega časa (druženje ob sprehodih, obiskih kulturnih dogodkov in obuditev aktivnosti, ki ste jih opustili zaradi pomanjkanja časa).
Izogib vsem tveganjem povezanim z alkoholom.

*Učinki so odvisni od tega, koliko alkohola ste pili prej in na katere področja vašega počutja je imel največji vpliv. Glede tega se ljudje med seboj razlikujemo.

Največji delež uspeha je že v odločitvi za to, da si želite z odpovedjo pitju alkohola, podariti nekaj dobrega zase in svoje splošno počutje.

Kako se lahko najbolj učinkovito lotim prenehanja pitja alkohola?

Kot vsaka sprememba v življenju pa tudi ta zahteva načrtovanje, da se jo tako lažje in bolj brezskrbno lotite. Pri načrtovanju je v pomoč, če imate v mislih naslednje:

– Kako pogosto in kdaj sem pil_a alkohol?
Ko načrtujete, pomislite, kdaj vas je alkohol navadno spremljal. Te situacije bodo sedaj lahko predstavljale izziv, zato je pomembno, da razmislite o tem, kako se boste soočali z morebitno skušnjavo, kako zapolnili čas s čim drugim, katero pijačo boste pili namesto alkoholne pijače ipd.

– Česa si želim več?
Razmislite tudi o stvareh, ki bi jih želeli v življenju pogosteje početi in vas osrečujejo. Najdite način za več gibanja, boljšo prehrano in zadovoljujoče aktivnosti. S tem se bosta vaše dobro počutje in telesna pripravljenost še bolj okrepila.

– Kaj bodo rekli prijatelji?
Znano je, da je v Sloveniji pitje alkohola zelo sprejemljivo, kljub vsem škodljivim posledicam. Prisotno je praktično ob vsakem pomembnem dogodku ali druženju.
Pri spremembi vam bo lažje, če prijatelje vnaprej seznanite s svojo odločitvijo in jim poveste, kaj od njih potrebujete, npr. da vas ne spodbujajo k pitju, ali da imajo za vas na voljo tudi kakšno brezalkoholno izbiro ipd.
Mogoče kdaj ne bo enostavno, a ohranjajte trdnost in se spomnite, da ste to spremembo želeli podariti sebi. Nekaterim pomaga tudi, da koga zaprosijo, da jih podpre v situacijah, ko se bodo težko upirali kakšni skušnjavi.

– Kdo ve, mogoče za odločitev navdušite še koga.
V dvoje ali v skupini je lahko uspešnost še toliko bolj v zadovoljstvo, saj lahko skupaj izmenjujete izkušnje in opažanja glede boljšega počutja ter skupaj preživljate čas na drugačen način.

– Ni nujno, da greste čez vse sami.
Nekateri ob odločitvi za prenehanje pitja alkohola naletijo na večje izzive. Ali ste vedeli, da se lahko v lokalnem centru za krepitev zdravja ali zdravstveno vzgojnem centru obrnete k strokovni osebi, ki izvaja svetovanje za opuščanje pitja alkohola? Svetovanje poteka na odprt in sprejemajoč način, v katerem skupaj raziščeta možnosti za najbolj učinkovito opustitev pitja alkohola. Svetovalec_ka vam bo nudil podporo na vaši poti spremembe.

– Kaj pa 41. dan?
Čestitke! Uspelo vam je!
Ob zaključku akcije je dobro, če pogledate kako širok vpliv je imela sprememba na vas. Mogoče spoznate, da alkohola v svojem življenju sploh ne potrebujete, vsekakor pa je odsvetovano, da se z njim takoj 41. dan nagradite.

Vzemite to izkušnjo kot nekakšen eksperiment, ki vam bo prinesel osredotočenost na pomembne stvari v vašem življenju in izboljšal tako vaše počutje, kot tudi zdravje! Srečno!

Več o akciji 40 dni brez alkohola lahko najdete na tej spletni povezavi.

Več o svetovanju za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola, najdete na tej spletni povezavi.

Telesna dejavnost za krepitev zdravja pozimi

Telesna dejavnost na svežem zraku pozimi je lahko zelo osvežujoča in koristna za telo, ker krepi našo odpornost in vsesplošno zdravje. Redna telesna dejavnost namreč lahko prepreči in pomaga pri obvladovanju bolezni srca in žilja, debelosti, sladkorne bolezni tipa 2 in nekaterih vrst raka. Zmanjšuje simptome depresije in tesnobe ter izboljšuje miselne procese, učne sposobnosti in vpliva pozitivno na naše splošno počutje.

Za zdravje in dobro počutje vseh odraslih je priporočljivo najmanj 150-300 minut zmerno intenzivne aerobne telesne dejavnosti tedensko (ali enakovredno količino visoko intenzivne telesne dejavnosti, kar znaša vsaj 75-150 minut tedensko oziroma ustrezno kombinacijo obeh intenzivnosti), za otroke in mladostnike pa povprečno 60 minut zmerne aerobne telesne dejavnosti dnevno.

Gibanje na svežem zraku pozimi pa zahteva nekaj priprav, da nam bo udobno in da jo bomo lahko izvajali varno. Tukaj je nekaj nasvetov:

Oblecimo se v plasteh:

Nosimo večplastna oblačila, da bomo lažje prilagodili temperaturo. Začnimo z lahkim materialom (bolje sintetičnim kot bombažnim), ki dobro odvaja pot in bo odvajal vlago stran od telesa, nato dodajmo toplo srednjo plast (na primer flis ali volno) in zunanjo plast, ki nas bo učinkovito zaščitila pred vetrom, mrazom in vlago.

Topli dodatki:

Nosimo toplo kapo, rokavice in šal, da bo naše telo ostalo ogreto. Izguba toplote lahko poteka skozi glavo, roke in vrat, zato je pomembno, da le-te dele telesa dobro zaščitimo.

Primerna obutev:

Sicer je odvisno od izbrane športno rekreativne dejavnosti, ampak načeloma nosimo športne copate ali pohodne zimske čevlje z debelimi podplati in dobrim oprijemom, da preprečimo zdrs na snegu ali ledu. Obujemo tudi tople (termo) nogavice, ki bodo ogrele naša stopala. Če smo kolesarji, svoje čevlje zaščitimo s t.i. galošami.

Zaščita pred soncem:

Čeprav morda pozimi ni veliko sončnih dni, je UV-sevanje še vedno prisotno. Močneje smo izpostavljeni v sredogorju in visokogorju. Zato je pomembno, da kremo za sončenje nanesemo na tiste dele telesa, ki so izpostavljeni soncu, kot so obraz, vrat in roke.

Voda in hidracija:

Ne pozabimo piti dovolj tekočine, tudi če nismo tako žejni kot poleti. Pozimi lahko dehidriramo prav tako hitro kot poleti, zlasti če se udeležujemo dlje časa trajajočih dejavnosti kot so na primer smučanje, tek na smučeh ali pohodništvo.

Prilagodimo tempo glede na mraz:

Zavedajmo se svojih meja in prilagodimo tempo telesne dejavnosti glede na našo telesno pripravljenost, zdravstveno stanje in vremenske razmere. Telesna dejavnost pri nižjih temperaturah, do -15 °C, nima negativnega vpliva na naše mišice in dihalni sistem, dokler je intenzivnost nizka in trajanje razmeroma kratko. Večje tveganje za poškodbe nastane pri visoko intenzivni dejavnosti ter temperaturah nižjih od -15 °C. Dober indikator zmerno intenzivne telesne dejavnosti pa je dihanje skozi nos. Torej gibamo se tako hitro, da lahko ves čas dihamo samo skozi nos in le na ta način zagotavljamo dovolj kisika za telesno dejavnost oziroma vadbo.

Za začetek se ogrejmo:

Ogrevanju pozimi je potrebno posvetiti nekoliko več časa kot običajno, saj so mišice zaradi nižjih temperatur manj prožne in obstaja večja verjetnost za poškodbe. Postopno ogrevanje pred dlje časa trajajočo in bolj intenzivno telesno vadbo lahko zmanjša tveganje za poškodbe. V primeru zelo nizkih temperatur se ogrejemo že doma. Poskrbimo za dinamično ogrevanje celotnega telesa, vključno z vajami za gibljivost.

Bodimo pozorni na znake ozeblin:

Če opazimo, da nas zebe ali da nas mravljinčijo roke oziroma stopala kljub ustrezni zaščiti (rokavice, tople nogavice), je čas, da se vrnemo na toplo.

Ostanimo varni:

Če hodimo, tečemo ali kolesarimo zunaj v mraku ali ponoči, nosimo svetilko ali odsevna oblačila, ker le tako bomo vidni drugim udeležencem v prometu.

Kljub nižjim temperaturam je telesna dejavnost v zimskih mesecih izjemno koristna tako za naše telesno kot duševno zdravje. Vsekakor pa ima gibanje v naravi večje prednosti kot izvajanje le-tega v mestnih središčih, ki so močno obremenjena s smogom. Gibanje na svežem zraku pozimi je tako lahko čudovito in prijetno doživetje, če se ustrezno pripravimo in poskrbimo za svoje telo.

Ne glede na letni čas, pa je smotrno poleg aerobnih aktivnosti v svojo tedensko vadbeno rutino vključevati tudi vaje za krepitev večjih mišičnih skupin (vsaj 2-krat tedensko).

Uživajte v zimskih aktivnostih in ohranjajte zdrav in aktiven način življenja!

Smernice za telesno dejavnost in sedeče vedenje

Senior couple with nordic walking poles hiking in snow-covered winter nature.

Telesna dejavnost je vedno koristna

Vsak gib šteje. Bodimo aktivni. Vsakdo. Vsepovsod. Vsak dan.

Vsaj nekoliko telesne dejavnosti je bolje kot nič. Tudi če ne dosegamo navedenih priporočil, bo že nekaj telesne dejavnosti koristilo našemu zdravju. Če telesne dejavnosti nismo vajeni, najprej začnemo z majhno količino telesne dejavnosti, sčasoma pa povečamo njeno pogostost, intenzivnost in trajanje. Bodimo telesno dejavni po svojih zmožnostih, stopnjo napora prilagodimo svoji telesni pripravljenosti.

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) naj bi bili redno telesno dejavni vsi starejši odrasli.

Za znatne koristi za zdravje naj bi čez teden izvajali vsaj 150–300 minut zmerno intenzivne, aerobne telesne dejavnosti ali vsaj 75–150 minut visoko intenzivne, aerobne telesne dejavnosti oziroma enakovredno kombinacijo telesne dejavnosti obeh intenzivnosti.

Starejši odrasli naj bi dva- ali večkrat tedensko izvajali vaje za krepitev mišic zmerne do večje intenzivnosti, ki vključujejo večje mišične skupine, saj to zagotavlja dodatne koristi za zdravje.

Starejši odrasli naj bi tri- ali večkrat tedensko, kot del svoje tedenske telesne dejavnosti, izvajali raznoliko telesno dejavnost zmerne ali večje intenzivnosti, ki poudarja funkcionalno ravnotežje in krepitev mišic, z namenom izboljšanja funkcionalne sposobnosti in preprečevanja padcev.

Starejši odrasli lahko za dodatne koristi za zdravje čez teden izvajajo več kot 300 minut zmerno intenzivne, aerobne telesne dejavnosti ali več kot 150 minut visoko intenzivne, aerobne telesne dejavnosti oziroma enakovredno kombinacijo telesne dejavnosti obeh intenzivnosti.

Koristi telesne dejavnosti pri kroničnih obolenjih:

za bolnike, ki so preboleli raka – telesna dejavnost zmanjšuje splošno stopnjo umrljivosti, umrljivost zaradi raka in tveganje za ponovitev raka ali pojav drugega primarnega raka;
za ljudi s povišanim krvnim tlakom – telesna dejavnost zmanjšuje umrljivost zaradi bolezni srca in žilja, upočasni napredovanje bolezni, izboljša telesno zmogljivost in z zdravjem povezano kakovost življenja;
za ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 – telesna dejavnost zmanjšuje stopnjo umrljivosti zaradi bolezni srca in žilja in upočasnjuje napredovanje sladkorne bolezni;
za ljudi z HIV-om – telesna dejavnost lahko izboljša telesno pripravljenost in duševno zdravje (zmanjša simptome tesnobe in depresije) ter ne vpliva negativno na napredovanje bolezni (vrednost CD4 in virusno obremenitev) ali telesno sestavo.

Priporočila za telesna dejavnost ob kroničnih obolenjih

Če imate katero od navedenih kroničnih obolenj, bodite redno telesno dejavni v skladu s smernicami za telesno dejavnost starejših odraslih.
Kadar ne zmorete doseči navedenih priporočil se trudite, da se s telesno dejavnostjo ukvarjate po svojih zmožnostih.
Začnite z majhno količino telesne dejavnosti, sčasoma pa povečujte njeno pogostost, intenzivnost in trajanje.
Posvetujte se s strokovnjakom za telesno dejavnost ali zdravstvenim strokovnjakom o vrsti in količini telesne dejavnosti, ki je primerna za vas glede na vaše individualne potrebe, funkcionalne omejitve/komplikacije, farmakološko terapijo in splošni načrt zdravljenja.
Posamezniki brez kontraindikacij za telesno dejavnost običajno ne potrebujejo zdravniškega pregleda pred pričetkom telesne dejavnosti nizke do zmerne intenzivnosti, ki ne presega zahtev hitre hoje ali opravljanja vsakodnevnih opravil.

Ekipa strokovnjakov s področja telesne dejavnosti je pripravljena, da vam pomaga na vaši poti do aktivnega in zdravega staranja. Pridružite se nam in skupaj bomo dosegli vaše zastavljene cilje!

Vam najbližji center za krepitev zdravja lahko poiščete tukaj.

Več o telesni dejavnosti za krepitev zdravja najdete v knjižici Z gibanjem do zdravja.

Z gibanjem do zdravja

Young beautiful couple resting, walking in park, smiling, rejoicing. Outdoor background.

Za življenje brez kajenja in nikotina

Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju. Vedno pogostejša pa je uporaba tudi drugih tobačnih in nikotinskih izdelkov (ogrevani tobačni izdelki, elektronske cigarete, fuge, nikotinske vrečke), ki uporabnike prav tako zasvojijo in izpostavijo zdravju škodljivim snovem. Po elektronskih cigaretah, ogrevanih tobačnih izdelkih, nikotinskih vrečkah in fugah sicer posegajo predvsem mladostniki in mladi odrasli. V tem obdobju je uporaba izdelkov z nikotinom še posebej tvegana.

Tobak v cigareti je samo ena izmed oblik, ki uporabnikom pomagajo vnašati nikotin v telo. Vse pogosteje pa predvsem mladi pričenjajo z vnašanjem nikotina v telo s pomočjo različnih drugih izdelkov in že zgodaj postanejo zasvojeni z nikotinom. Nikotin je snov, ki zasvoji zelo hitro, vpliva na razvoj mladih možganov in čim mlajši pričnejo z njegovo rabo, tem večja je zasvojenost. Poleg tega ima nikotin, ne glede na to, ali je iz tobaka ali iz drugega izdelka, tudi številne negativne učinke na vse organske sisteme v telesu.

Nikotin ima številne škodljive učinke na zdravje:

zasvojenost – nadaljevanje uporabe izdelkov z nikotinom,
škodljivi učinki na razvoj možganov med odraščanjem,
akutni in kronični učinki na srčno-žilni sistem: zvišan srčni utrip, krvni tlak, spremembe v stenah žilja, zožitve, aterosklerotični plaki, prispeva k ishemični bolezni srca in drugim boleznim srca in žilja, tudi motnjam erekcije,
pospeševanje rasti tumorjev,
škodljivi učinki na pljuča: poškodbe pljuč, povzroča zoženje dihalnih poti (bronhokonstrikcija),
imunosupresivni učinki,
upad kognitivnih sposobnosti s starostjo,
škodljivi učinki med nosečnostjo in po njej: vpliv na razvoj možganov in pljuč otroka, prezgodnji porod, mrtvorojenost, nenadna smrt dojenčka,
akutna toksičnost.

Ogrevani tobačni izdelki, elektronske cigarete, fuge, nikotinske vrečke so in še prihajajo na trg pod lažno reklamo, da so pripomočki za opuščanje kajenja. Resnica pa je, da so to samo pripomočki za začetek in vzdrževanje nikotinske zasvojenosti, v telo lahko vnašajo tudi previsoke odmerke nikotina. Zato prihaja tudi do akutnih zastrupitev z nikotinom. Še posebej je to nevarno za mlade oziroma celo otroke, saj je pri njih smrtni odmerek še nižji kot pri odraslih. Odmerki nikotina v omenjenih izdelkih niso dobro kontrolirani in regulirani, poleg tega je vsebnost nikotina tudi zelo različna od izdelka do izdelka.

Nikotin povzroča zasvojenost, mladostniki pa so zelo in bolj kot odrasli dovzetni za razvoj zasvojenosti z nikotinom. Mlajši ko je posameznik ob začetku uporabe nikotina, bolj verjetno bo postal zasvojen in močneje bo zasvojen. Nikotin pri mladostnikih poveča tveganje za zasvojenost z drugimi psihoaktivnimi snovmi. Mladostništvo je tudi ključno obdobje za razvoj možganov. Izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov lahko privede do trajnih škodljivih učinkov na kognitivne (miselne) sposobnosti, motenj v delovnem spominu, pozornosti, razpoloženju in zaznavanju zvoka ter zvečane impulzivnosti ali tesnobnosti. Posebej zaskrbljujoče pa je, da uporaba teh izdelkov med mladostniki (elektronske cigarete, fuge) tudi poveča tveganje za začetek in nadaljevanje kajenja cigaret. Tobačna industrija se za svoje reklame poslužuje prav vseh trikov in razglaša privlačne življenjske stile, da privabi mlade. Ne ustavi se niti pri mlajših od 15 let.

Mladi postanejo zasvojeni prej in silno pomembna je vloga staršev ter šole pri ozaveščanju in preprečevanju samih začetkov uporabe nikotinskih izdelkov. Mladostniki in otroci potrebujejo pozitiven zgled vrstnikov in domačih, ter jasna pravila za okolje brez tobačnih in s tobakom povezanih izdelkov. Že ob pasivnem kajenju elektronskih cigaret lahko dihala utrpijo vnetne procese in fizične poškodbe dihal, ki so bila prej zdrava.

Vsebnost nikotina v posameznem nikotinskem izdelku

Različni nikotinski izdelki vsebujejo različne koncentracije nikotina, razlike v koncentracijah nikotina se pojavljajo tudi že znotraj posamezne skupine izdelkov (npr. imamo nikotinske vrečice, katerih vsebnost nikotina se giblje tudi od 4 mg/vrečico do 10 mg/vrečico).V spodnji tabeli je tako izračun približnih količin posameznega izdelka, ki je primerljiv s posameznim številom klasičnih cigaret (glede na vsebnost nikotina).

KLASIČNA CIGARETA ≈ 1,45 mg nikotina/cigareto
E-CIGARETA (»vejp, puff«) ≈ 0,07 mg nikotina/vpih – če je 1 (40 mg nikotina) za 600 vpihov
SNUS (»fuga«) ≈ 10,8 mg nikotina/vrečico – v primeru, da imamo »medium strong« izdelek
NIKOTINSKA VREČKA ≈ 4 mg/vrečico – če je v 1 škatlici 60 mg nikotina

Kaj lahko naredite sami, da poskusite omejiti ali opustiti kajenje?

Najprej poskušajte spoznati svoj način kajenja. Opazujte se, da ugotovite, kdaj kadite – priporočamo pisanje dnevnika. Ugotovite na primer lahko, da kadite:

za stimulacijo
za krono ugodja
za sprostitev
za zaposlitev (nemir)
iz navade
vzpostaviti zvezo z okoljem (zadrega)
kako se obnašate brez cigarete
ali lahko zaspite brez cigarete

Sestavite seznam razlogov, zakaj bi želeli prenehati s kajenjem!

Preračunate lahko finančno breme: če pokadite 1 škatlo cigaret/dan – kolikšna je cena v 1 tednu, v 1 mesecu, v 1 letu.

Večina uporabnikov tobačnih ali nikotinskih izdelkov želi prenehati z njihovo rabo, vendar imajo mnogi zaradi zasvojenosti težave pri opuščanju, še posebej, če poskušajo prenehati sami, brez pomoči.

Kakšne oblike pomoči pri opuščanju tobačnih in nikotinskih izdelkov so na voljo?

Kadilcem tobačnih izdelkov in uporabnikom drugih izdelkov z nikotinom, ki želijo kajenje oziroma uporabo teh izdelkov opustiti, so na voljo številne preizkušene, učinkovite in varne oblike pomoči za opuščanje kajenja, ki so v Sloveniji brezplačno na voljo vsem.

Pomembno je, da je pomoč pri opuščanju zasvojenosti z nikotinom vodena in pod nadzorom strokovnjaka. Za to so na voljo izobraženi strokovnjaki v zdravstvenovzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih po Sloveniji. V njih posebej za to usposobljeni strokovnjaki nudijo podporo pri premagovanju težav pri opuščanju zasvojenosti z nikotinom. Ta pomoč se izvaja kot skupinske delavnice ali individualno svetovanje tudi v smislu spreminjanja načina življenja in vedenja.
Na voljo je brezplačen anonimni svetovalni telefon za opuščanje kajenja na telefonski številki 080 27 77, kjer lahko vsak pridobi vse potrebne informacije o opuščanju oziroma se dogovori za pomoč pri opuščanju preko telefona. Telefon deluje vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. Preko te številke je možno tudi proaktivno telefonsko svetovanje svetovalca, ki je namenjeno podpori, preprečevanju ponovne rabe nikotinskega izdelka in reševanju trenutnih težav.
Svetovanje za opuščanje je dostopno tudi na spletnem forumu.
V lekarnah so na voljo različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja, ki pomagajo uporabniku k uspešnejši opustitvi nikotina. To nadomestno nikotinsko zdravljenje je bilo znanstveno klinično preizkušeno tako, kar se učinkovitosti tiče, še posebej pa kar se tiče varnosti. Takim raziskavam drugi nikotinski izdelki niso bili podvrženi. Na voljo so tako žvečilke, obliži in inhalatorji, o uporabi teh izdelkov vam lahko svetujejo v lekarni. Zdravila na recept vam lahko predpiše vaš osebni zdravnik.