Območna enota Novo mesto

Varno na soncu

Območna enota Novo mesto

Pojavnost rakavih bolezni kože in drugih bolezni zaradi UV-sevanja in visokih temperatur v Sloveniji narašča, zato strokovnjaki opozarjajo na pomen preprečevanja izpostavljenosti močnemu soncu.

Zadnje posodobljeno: 16.05.2024
Objavljeno: 16.05.2024

Stališče Svetovne zdravstvene organizacije je, da so majhne količine UV-sevanja koristne za zdravje in imajo bistveno vlogo pri nastajanju vitamina D, vendar za vzdrževanje ustrezne ravni vitamina D v telesu v poletnem času zadostuje že od 5 do 15 minut izpostavljanja soncu na sicer že izpostavljenih delih telesa (obraz, dlani, roke) od dva – do trikrat tedensko.

 

Dolgotrajna izpostavljenost UV-sevanju lahko vodi v resna obolenja, nenazadnje tudi v smrt zaradi kožnega raka ali toplotne obremenitve. Po podatkih Mednarodne organizacije dela in Svetovne zdravstvene organizacije je skoraj vsaka tretja smrt zaradi kožnega raka posledica izpostavljenosti UV-sevanju. Zato se moramo pred soncem ustrezno zaščititi.

Dolgotrajna izpostavljenost UV-sevanju lahko vodi v resna obolenja, nenazadnje tudi v smrt zaradi kožnega raka ali toplotne obremenitve. Po podatkih Mednarodne organizacije dela in Svetovne zdravstvene organizacije je skoraj vsaka tretja smrt zaradi kožnega raka posledica izpostavljenosti UV-sevanju. Zato se moramo pred soncem ustrezno zaščititi.

Po podatkih Mednarodne agencije za raziskovanje raka se Slovenija uvršča med države, kjer je delež kožnega melanoma, povezanega z UV-sevanjem, okoli 90-odstoten. Glede na pojavnost kožnega melanoma je Slovenija na 8. mestu med državami Evropske unije. V Sloveniji za kožnim nemelanomskim rakom letno zboli okoli 3.000 ljudi, z invazivno obliko kožnega melanoma pa skoraj 700. Sončenje je še posebej tvegano za otroke, saj naj bi velika izpostavljenost soncu do 10. leta starosti skoraj podvojila tveganje za kožnega raka kasneje v življenju.

V Sloveniji se že vrsto let izvaja program Varno s soncem, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Združenjem slovenskih dermatovenerologov in Društvom za boj proti raku Celje in je usmerjen k seznanjanju predšolskih otrok in šolarjev o škodljivih posledicah delovanja sončnih žarkov in ukrepih zanje. Število vključenih vrtcev in šol skozi leta vztrajno narašča, doslej je v programu sodelovalo skoraj 800.000 otrok, cilj programa pa je, da bi ga izvajali v vseh vrtcih in osnovnih šolah ter da bi izvajanje zaščite pred UV-sevanjem usvojili in v vsakodnevno življenje prenesli vsi udeleženci. Program se letos pilotno širi tudi v srednje šole, saj je Raziskava o odnosu srednješolcev do zagorelosti, sončenja in uporabe solarijev, ki jo je NIJZ opravil v šolskem letu 2022/2023, pokazala, da so dijaki slabo seznanjeni z možnimi škodljivimi učinki UV-sevanja na zdravje in se jih pred soncem zaščiti le majhen delež.

UV-sevanje povzroča tudi akutne in kronične okvare oči, med prve spada snežna slepota, med slednje pa  prezgodnji nastanek sive mrene, degenerativne spremembe na roženici in veznici, 5 – 10 % kožnih rakov se pojavi na vekah. Zato se je treba zaščititi s pokrivali in s sončnimi očali, izjema so le otroci do 10. leta starosti, kjer je uporaba sončnih očal priporočljiva le v ekstremnih svetlobnih pogojih, kot so visoka nadmorska višina in ob vodi.

Zaščite pa ne smemo pozabiti tudi v delovnem okolju, kjer se delo pretežno odvija na prostem tudi v poletnih mesecih. Delodajalci lahko izvajajo ukrepe, kot so zgodnejši začetek dela, deljen delavnik, opravljanje težjih nalog zgodaj zjutraj, omogočanje dela v senci ter uvedba več pogostejših odmorov v senci z zagotovljeno svežo vodo. Zaradi dolgotrajnega dela na soncu pri visokih temperaturah lahko pride do dehidracije, zmanjša se delovna zmožnost, pade koncentracija, poveča se utrujenost in izčrpanost, začnejo se pojavljati napake, kar pa vodi v nezgode pri delu.

Zato je upoštevanje priporočil za zaščito pred sončnimi žarki in UV sevanjem pomembna pri vsakemu posamezniku.

 

Za dobro javno zdravje
Čakalne dobe

Tedenska poročila o čakalnih dobah

Podrobno
Nalezljive bolezni

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Nalezljive bolezni

Odpornost proti antibiotikom pri povzročiteljih invazivnih okužb v Sloveniji

Podrobno