V mesecu februarju 2024 smo na NIJZ prejeli 9 prijav legioneloze pri domskih oskrbovancih na območju ljubljanske regije iz petih različnih Domov za starejše občane (DSO) ter enega Centra za usposabljanje za delo in varstvo (CUDV).
Na podlagi prijave smo takoj sprožili epidemiološko poizvedovanje, obvestili Zdravstveni inšpektorat RS ter predlagali vzorčenje na pipah, tuših in drugih vodnih virih, ki so bili ocenjeni kot možen vir okužbe z legionelami.
Analize vzorcev vode v javnem objektu/instituciji so bile opravljene s strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) in po prejemu rezultatov smo na NIJZ predlagali tudi ukrepe za zmanjšanje tveganja okužbe z legionelami (dezinfekcijo interne vodovodne napeljave). Dva do sedem dni po opravljeni dezinfekciji NIJZ predlaga še kontrolno vzorčenje vode na mestih vzorčenja in na kontrolnih mestih. V primeru, da legionele niso prisotne, predlagamo nadaljevanje izvajanja preventivnih ukrepov za preprečevanje razmnoževanja legionel. Izvajanje ukrepov je v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata RS.
Rezultati preiskav iz vzorcev vode v navedenih šestih inštitucijah so pokazali prisotnost legionele le v štirih DSO.
Legionelozo povzroča bakterija legionela. Poznanih je več kot 50 vrst legionel, približno 20 vrst je povezanih z obolenji pri ljudeh. Legionele iz naravnega okolja zaidejo v vodne sisteme, ki so namenjeni za oskrbo s pitno vodo, hlajenje (hladilni stolpi), v bazene s kopalno vodo, bazene z industrijsko vodo itd.
Nacionalni inštitut za javno zdravje v primeru potrjene okužbe z legionelo pri bolniku sproži epidemiološko poizvedovanje, epidemiolog torej okuženega anketira. Prav tako NIJZ ob potrjeni okužbi obvesti Zdravstveni inšpektorat RS ter predlaga vzorčenje na pipah, tuših in drugih vodnih virih, ki so ocenjeni kot možen vir okužbe z legionelami.
Analize vzorcev vode v javnem objektu/instituciji odvzamejo vzorčevalci Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), po prejemu rezultatov pa NIJZ predlaga tudi ukrepe za zmanjšanje tveganja okužbe z legionelami.
V primeru prisotnosti legionele NIJZ predlaga dezinfekcijo interne vodovodne napeljave. Dva do sedem dni po opravljeni dezinfekciji NIJZ predlaga še kontrolno vzorčenje vode na mestih vzorčenja in na kontrolnih mestih.
V primeru, da legionele niso prisotne, predlagamo nadaljevanje izvajanja preventivnih ukrepov za preprečevanje razmnoževanja legionel.
Legionelozo povzroča bakterija legionela. Poznanih je več kot 50 vrst legionel, približno 20 vrst je povezanih z obolenji pri ljudeh. Legionele iz naravnega okolja zaidejo v vodne sisteme, ki so namenjeni za oskrbo s pitno vodo, hlajenje (hladilni stolpi), v bazene s kopalno vodo, bazene z industrijsko vodo itd.
Najbolje se razmnožujejo v topli vodi. V nenaravnem, umetnem okolju se legionele ob primerni temperaturi in drugih dejavnikih okolja lahko močno namnožijo in začnejo predstavljati nevarnost za zdravje ljudi.
Običajna pot okužbe je preko kužnega aerosola, torej prek vdihavanja drobnih kapljic, ki so razpršene v zraku in vsebujejo legionele. Manjše kot so kapljice z legionelami, večja je možnost za okužbo. Posebno nevarni so aerosoli okužene vode, ki nastajajo ob tuširanju, v bazenu, kjer voda brbota, ob izpuhih iz hladilnih stolpov, v okrasnih fontanah itd.
S pitjem onesnažene vode se ne moremo okužiti, saj gre popita tekočina v želodec, kjer legionele uniči kisel želodčni sok. Izjemoma bi se s pitjem lahko okužili bolniki z močno oslabljenim imunskim sistemom. Prenos med ljudmi ni bil dokazan, kar pomeni, da se lahko okužimo zgolj iz vodnega vira in ne ob zbolelem za legionelozo. Zato ni potrebnih posebnih ukrepov ob stiku z bolnikom.
Bolj dovzetni za okužbo z legionelami so starejši, kronično bolni, bolniki z oslabljenim imunskim sistemom, kadilci, alkoholiki. Več potrjenih okužb z legionelami je pri moških.
Od okužbe do pojava bolezni običajno traja od 2 do 10 dni, v redkih primerih pa tudi od 16 do 20 dni. Po okužbi z legionelami se razvijeta dve različni obliki bolezni: Pontiaška vročica ali legionarska bolezen.
Pontiaška vročica je lažja oblika okužbe in je po poteku podobna gripi. Bolezenski znaki se pojavijo iznenada, z vročino, glavobolom in bolečinami v mišicah. Pri polovici bolnikov se pojavijo še znaki okužbe zgornjih dihalnih poti – bolečine v žrelu in nahod. Bolezen traja 2–7 dni, mine sama po sebi in ne pušča posledic.
Legionarska bolezen poteka kot pljučnica. Potek legionarske bolezni je različno težak – mlajše, zdrave osebe prebolijo lažjo pljučnico. Težak, zapleten potek pa je pogostejši pri starejših, kronično bolnih, ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom in kadilcih. Poleg pljuč so prizadeti še drugi organi – denimo jetra, ledvice, možgani.
Zdravnik ob pregledu ugotovi, da ima bolnik pljučnico. Bolnik, ki nima težkega poteka, se lahko zdravi v domačem okolju. Če pa ima zboleli zelo visoko vročino, je zmeden, mu primanjkuje zraka, je potrebna napotitev in zdravljenje v bolnišnici.
Legionarska bolezen nima posebnih kliničnih znakov, ki jo jasno razlikujejo od drugih vrst pljučnic, zato je za postavitev diagnoze potrebno narediti laboratorijske teste na vzorcu izpljuvka, krvi ali/in urina.
Pontiaška vročica mine sama od sebe in je ne zdravimo z antibiotiki. Bolnik z legionarsko boleznijo pa naj čim prej prejme antibiotik, ki učinkovito deluje na legionele.
Cepiva proti okužbam z legionelo ni. Okužbo preprečujemo s skrbnim vzdrževanjem vodovodnih sistemov in naprav, ki ustvarjajo aerosol in so možen vir okužbe.
Zato je potrebno:
Priporočila:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
