Nalezljive bolezni

Porast primerov oslovskega kašlja

Nalezljive bolezni

V letu 2024 smo do 13. februarja prejeli 115 prijav primerov oslovskega kašlja. V letu 2023 pa je bilo skupaj prijavljenih 124 primerov.

Ne spreglejte
Zadnje posodobljeno: 18.06.2024
Objavljeno: 13.02.2024

Podatki kažejo na večjo pojavnost oslovskega kašlja v primerjavi s prejšnjimi meseci.

V zadnjih mesecih je po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) o povečanem številu prijav oslovskega kašlja poročalo tudi več evropskih držav. Med pandemijo covida-19 je zaradi ukrepov za omejevanje širjenja okužbe s SARS-CoV-2 bilo omejeno tudi kroženje drugih povzročiteljev okužb dihal v populaciji, kar bi lahko vplivalo na nekoliko večjo pojavnost oslovskega kašlja (o kateri poročajo nekatere države v zadnjih mesecih) po pandemiji covida-19.

Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo od štiri do osem tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke do šestega meseca starosti, pa tudi majhne otroke. Pri otrocih so značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje in med katerim bolnik težko vdihne ter hlasta za zrakom, pordi ali pomodri.

Pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, lahko bolezen poteka neznačilno; opazimo lahko le dihalne premore brez kašlja. Pri cepljenih otrocih in odraslih je kašelj lahko blag, neznačilen in ga zato pogosto ne prepoznamo. Na oslovski kašelj moramo pomisliti pri vsaki osebi z dolgotrajnim kašljem, ki je edini ali prevladujoč simptom bolezni.

Kljub obveznemu cepljenju otrok proti oslovskemu kašlju se ta bolezen v Sloveniji še vedno pojavlja, tudi v obliki izbruhov. V Sloveniji je pojavnost oslovskega kašlja glede na prijavljene primere največja pri dojenčkih in mladostnikih. Ker je klinična slika pri odraslih običajno neznačilna, bolezen večkrat ni prepoznana kot oslovski kašelj in tudi ni prijavljena. V času pandemije covida-19 in z njo povezanih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje te bolezni se je pojavnost oslovskega kašlja prehodno zmanjšala, kar se kaže v izrazitem upadu števila prijav, zlasti v letu 2021.

Cepljenje predšolskih in šolskih otrok ter nosečnic

Najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja je vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti. Cepljenje zmanjšuje tveganje za okužbo z bakterijo Bordetella pertussis in zmanjšuje resnost bolezni pri cepljenih posameznikih. Zaščita po cepljenju, kot tudi po preboleli bolezni, s časom upada. Izjemnega pomena je, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja, priporočljivo pa je tudi cepljenje proti oslovskemu kašlju (s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju) enkrat v odrasli dobi. Pri odraslih je to cepljenje zaenkrat samoplačniško.

Cepljenje proti oslovskemu kašlju (s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju) je priporočljivo tudi za nosečnice (v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja) čimprej po 24. tednu nosečnosti, v vsaki nosečnosti ter pri odraslih enkrat v odrasli dobi (samoplačniško). Po podatkih elektronskega registra cepljenih oseb se je v Sloveniji (eRCO) proti oslovskemu kašlju v letu 2023 cepilo več kot 1000 nosečnic.

Cepljenje proti oslovskemu kašlju se je v Sloveniji začelo leta 1959 in je vključeno v obvezni program cepljenja. Predšolski otroci dobijo tri odmerke cepiva v prvih dveh letih življenja, nato v 2. razredu osnovne šole in ob sistematskem pregledu v srednji šoli sledita poživitvena odmerka.

Graf: Precepljenost predšolskih otrok s 3. odmerkom cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s Hib in hepatitisu B, Slovenija, 2013– 2022

Podatki o precepljenosti so na voljo na naslednji povezavi.

V pandemiji covida-19 smo zabeležili upad precepljenosti za številna cepljenja predšolskih in šolskih otrok. Poleg oteženega izvajanja cepljenja v pandemiji zaradi karanten, izolacij, šole na daljavo, spremenjenega delovanja zdravstvenega sistema in posledičnih zamikov pri izvajanju cepljenja je pandemija vplivala tudi na odnos določenih posameznikov do cepljenja, kar se pozna na precepljenosti.

Ker so dojenčki do šestega meseca starosti še posebej ogroženi, priporočamo tudi cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju, čim prej po 24. tednu nosečnosti, v vsaki nosečnosti. Cepljenje nosečnic namreč povzroči nastanek protiteles, ki se preko posteljice prenesejo na otroka in ga zaščitijo pred najtežjimi oblikami oslovskega kašlja. Cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju zaščiti otroka v prvih tednih življenja, preden pridobi lastno zaščito s cepljenjem, ki se začne v starosti treh mesecev.

Nosečnice se lahko v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja cepijo pri svojem izbranem zdravniku, cepijo pa tudi nekateri ginekologi. V letu 2023 je bilo v Sloveniji pri nosečnicah opravljenih 1075 cepljenj proti oslovskemu kašlju.

Za dobro javno zdravje
Duševno zdravje

Ne molk, ampak ukrepanje

Podrobno
Programi

Mestna občina Koper je gostila letno nacionalno srečanje članic slovenske mreže Zdravih mest

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno