Ob naraščajočem številu oseb s sladkorno boleznijo in spremenjenih potrebah lahko takšni pristopi izboljšajo tudi zdravstveno pismenost, ki podpira med drugim tudi primerno koriščenje obstoječih zdravstvenih storitev. Opozorili smo tudi na pomen zdravstvene pismenosti zdravstvenih organizacij, ki lahko ob neprimernem poznavanju sistema še dodatno vzpodbujajo fragmentirano oskrbo, pri osebah s sladkorno boleznijo pa še povečuje negotovost.
“Uspešno obvladovanje sladkorne bolezni zahteva pristope in ukrepe, ki vključujejo vse ključne deležnike v zdravstvu in širše, kar zahteva sprotno koordinacijo, dobro dostopnost do preventivnih programov, kot tudi do sodobnih načinov zdravljenja in diagnostike s pomembnim ciljem, doseči tudi najbolj ranljive skupine prebivalstva,” je v uvodnem nagovoru konference povedala generalna direktorica Direktorata za javno zdravje, Vesna Marinko. Nadaljevala je: “Uveljavljanje zdravega načina življenja in izogibanje znanim dejavnikom tveganja od spočetja do pozne starosti je nenehen izziv za vse, ki delujemo na področju preprečevanja sladkorne bolezni, pa tudi za vse, ki skrbite za zdravljenje že odkrite bolezni in njenih zapletov.”
V sistemu zdravstvenega varstva so bili v zadnjih letih vzpostavljeni Centri za krepitev zdravja, kjer potekajo preventivni programi in delavnice, ki so namenjeni tudi edukaciji oseb s sladkorno boleznijo. “Kljub relativno dobri dostopnosti teh programov pa le-ti še niso optimalno izkoriščeni. Ta zaznani problem je potrebno nasloviti, in vesela sem, da ga bomo naslovili tudi v mednarodnem okolju v okviru skupnih ukrepov, ki jih financira Evropska komisija, in kjer ima Slovenija pomembno vlogo,” je povedala Marinkova.