Izsledki 26. izvedbe raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA)

Z namenom boljšega razumevanja vedenja ljudi v povezavi s krizno situacijo, tako glede upoštevanja priporočenih ukrepov, kot so npr. cepljenje proti covidu-19, uporaba maske, upoštevanje varnostne razdalje itd., kot tudi vpogleda v spremembe v njihovem življenjskem slogu, fizičnem in duševnem zdravju, smo že 4. decembra 2020 pričeli z raziskavo SI-PANDA, ki proučuje vplive pandemije covida-19 na življenje Slovencev. Po devetnajstih izvedbah raziskave v letih 2020 in 2021 (zadnja ponovitev je bila izvedena od 7. do 10. 12. 2021), smo izvedli še tretji sklop sedmih raziskav, s katerim smo začeli septembra 2022 in zaključujemo marca 2023.

Namen novega sklopa raziskav SI-PANDA je bil predvsem ugotoviti, kako pogosto so bili ljudje soočeni z okužbo z virusom SARS-CoV-2 od začetka pandemije do danes in proučiti posledice prebolele okužbe z virusom SARS-CoV-2 (postcovidni sindrom oz. dolgi covid). Zanimalo nas je tudi stališče ljudi do cepljenja in razlogi za njihovo oklevanje.

Spodaj objavljamo ključne ugotovitve zadnje, 26. izvedbe raziskave, ki je potekala od 21. do 24. marca 2023 na vzorcu 1022 odraslih oseb, starih od 18 do 74 let:

Podpiranje trenutno veljavnih priporočil

V 26. izvedbi raziskave največ podpore anketirane osebe namenjajo priporočilu učinkovitega prezračevanja zaprtih prostorov (84,3 %) in učinkovitega prezračevanja v vzgojno izobraževalnih zavodih (83,8 %), izolaciji za osebe s potrjeno okužbo s SARS-CoV-2 (71,8 %) ter uporabi mask v zdravstvenih ustanovah, lekarnah in domovih starejših občanov (59,5 %). Največ podpore trenutno veljavnim priporočilom namenjajo osebe v starostni skupini od 65 do 74 let. Osebe cepljene proti covidu-19 vsem navedenim priporočilom namenjajo več podpore kot necepljene osebe.

Upoštevanje priporočil za obvladovanje širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2

Z namenom preprečevanja prenosa okužbe z virusom SARS-CoV-2 so osebe v zadnjih sedmih dneh v največji meri upoštevale priporočilo pravilne higiene kihanja in kašljanja (83,1 %), zračenja prostorov večkrat dnevno (82,8 %) in izogibanja obiskovanja starejših, kadar so imele znake okužbe dihal (81,0 %). Dobra tretjina oseb je navedla, da zrači prostore več kot pred pandemijo.

V primeru pojava znakov prehladnih obolenj 49,3 % oseb prostore zrači pogosteje.

Cepljenje proti covidu-19 in sezonski gripi

V zadnjih izvedbah raziskave SI-PANDA je bil delež oseb, ki se ne nameravajo cepiti proti covidu-19, relativno stabilen in se je gibal okrog četrtine anketiranih oseb. Osebe, ki niso cepljene proti covidu-19, najbolj skrbijo stranski učinki cepljenja, dolgoročni vpliv na njihovo zdravje in varnost cepiv. Osebe, ki so prejele cepivo proti covidu-19, so kot glavne razloge za cepljenje navedle: preprečitev težjega poteka bolezni oz. njegovih posledic in zaščito svojega zdravja in zdravja bližnjih.

Upoštevanje izolacije in karantene ter ravnanje v primeru prehladnih znakov ali okužbe dihal

V primeru prehladnih znakov ali znakov okužbe dihal bi večina oseb izvedla samotestiranje na virus SARS-CoV-2 (65,1 %), dobra tretjina bi počakala, da vidijo, kako se simptomi razvijajo, dobra petina bi se samoizolirala. Ob stiku z osebo, ki je imela pozitiven test na virus SARS-CoV-2, kljub temu, da sami ne bi razvili simptomov, bi se testiralo 63,4 % oseb.

Dolgotrajni covid-19

Večina oseb, ki so se okužile z virusom SARS-CoV-2 najmanj enkrat (57,4%), navaja, da je okužba pri njih potekala asimptomatsko oz. z lažjimi simptomi. Med osebami, ki so se okužile z virusom SARS-CoV-2, jih je več kot 60 % navedlo, da so imeli po treh mesecih po preboleli prvi ali edini okužbi, oziroma drugi okužbi še določene težave, ki so trajale vsaj dva meseca. Po preboleli okužbi s covidom-19 sta najpogostejši težavi, ki ju anketirane osebe navajajo, utrujenost in pomanjkanje energije, tako po preboleli prvi ali edini okužbi, kot tudi po drugi okužbi. Pri približno 40 % oseb, ki so imele težave po prebolelem covidu-19, težave še vedno trajajo. Osebe, ki imajo še vedno težave po prebolelem covidu-19, navajajo slabšo kakovost življenja v primerjavi z osebami, ki teh težav nimajo več.

Doživljanje stresa

Približno petina (19,1 %) oseb se pogosto ali vsakodnevno počuti napete, pod stresom ali velikim pritiskom. Takšno doživljanje je pogostejše pri ženskah in v mlajših starostnih skupinah. Večina anketiranih obvladuje napetosti, stres in pritiske zlahka ali z nekaj truda, manjšina poroča, da jih ne obvladuje ali pa jih obvladuje s hudimi napori (4,4 %). Najmanjši delež oseb, ki stres obvladuje zlahka, je med mlajšimi odraslimi, starimi med 18 in 29 let. Tvegano stresno vedenje (pogosto doživljanje stresa in hkrati hude težave z njegovim obvladovanjem) je pogostejše pri mlajših starostnih skupinah.

Zadovoljstvo z življenjem

V 26. izvedbi raziskave ugotavljamo, da je 59,8 % odraslih zadovoljnih z življenjem, medtem ko jih je 33,0 % s svojim življenjem nezadovoljnih. Ugotavljamo, da je zadovoljstvo z življenjem pomembno povezano s simptomi depresivne motnje oz. težavami v duševnem zdravju. Ljudje, ki nimajo težav z duševnim zdravjem, so veliko bolj zadovoljni s svojim življenjem, kot tisti s težavami v duševnem zdravju ali depresivno motnjo.

Celotno poročilo 26. izvedbe raziskave, ki vključuje tudi nekatere primerjave s preteklimi izvedbami, je objavljeno na naslednji povezavi. Od 4. decembra 2020 smo rezultate raziskave predstavljali strokovnjakom in odločevalcem, pa tudi medijem in širši javnosti. S tem smo udejanjali tudi priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, naj države redno izvajajo kvalitativne in kvantitativne populacijske raziskave, ki naj bodo podlaga za nadaljnje ukrepanje.

Več o raziskavi SI-PANDA si lahko preberete na naslednji povezavi.