Od pojava prve okužbe z virusom SARS-CoV-2 v Sloveniji, 4. marca 2020, teče že tretje leto, zunanje okoliščine pa so se v tem času spremenile. Virus SARS-CoV-2 je postal naš stalni spremljevalec, kot pravijo, naša »nova normalnost«. Namen novega sklopa raziskave SI-PANDA je zato ugotoviti predvsem, kako pogosto so bili ljudje soočeni z okužbo z virusom SARS-CoV-2 od začetka pandemije do danes, in proučiti posledice prebolele okužbe z virusom SARS-CoV-2. Glede na to, da je cepljenje proti covidu-19 še vedno eden najučinkovitejših ukrepov, nas zanima tudi stališče ljudi do cepljenja in razlogi za njihovo oklevanje.
Spodaj objavljamo ključne ugotovitve 23. izvedbe raziskave, ki je potekala od 14. do 17. decembra 2022 na vzorcu 1014 odraslih oseb, starih od 18 do 74 let.
Podpiranje trenutno veljavnih priporočil
V 23. izvedbi raziskave največ podpore anketirane osebe namenjajo priporočilu učinkovitega prezračevanja zaprtih prostorov (80,3 %) in učinkovitega prezračevanja v vzgojno izobraževalnih zavodih (77,7 %), izolaciji za osebe s potrjeno okužbo s SARS-CoV-2 (70,9 %) ter uporabi mask v zdravstvenih ustanovah, lekarnah in domovih starejših občanov (65,7 %). Največ podpore trenutno veljavnim priporočilom namenjajo osebe v starostni skupini od 65 do 74 let. Cepljene osebe proti covidu-19 vsem navedenim priporočilom namenjajo več podpore kot necepljene osebe.
Cepljenje proti covidu-19 in sezonski gripi
V zadnjih izvedbah raziskave SI-PANDA je delež oseb, ki se ne nameravajo cepiti proti covidu-19, relativno stabilen in se giblje okrog četrtine anketiranih oseb. Anketirance, ki niso cepljeni proti covidu-19, najbolj skrbijo stranski učinki cepljenja, dolgoročni vpliv na njihovo zdravje in varnost cepiv. Osebe, ki so prejele cepivo proti covidu-19, so kot glavne razloge za cepljenje navedle: preprečitev težjega poteka bolezni oz. njegove posledice in zaščita svojega zdravja in zdravja bližnjih.. Proti sezonski gripi se bo v sezoni 2022/2023 verjetno cepilo 11,8 % anketiranih oseb, med najstarejšimi (65 do 74 let) pa 25,5 %.
Upoštevanje izolacije in karantene ter ravnanje v primeru prehladnih znakov ali okužbe dihal
V primeru prehladnih znakov ali znakov okužbe dihal bi večina oseb izvedla samotestiranje na virus SARS-CoV-2 (69,8 %), tretjina bi počakala, da vidijo kako se simptomi razvijajo, četrtina pa bi se samoizolirala. Delež oseb, ki ob pojavu prehladnih znakov ali znakov okužbe dihal ne bi storili nič, od 20. izvedbe raziskave naprej narašča (20. izvedba 1,9 %; 23. izvedba 4,4 %). Ob stiku z osebo, ki je imela pozitiven test na virus SARS-CoV-2, kljub temu, da sami ne bi razvili simptomov, bi se testiralo 69,1 % oseb.
Dolgotrajni covid-19
Večina oseb, ki so se okužile z virusom SARS-CoV-2 najmanj enkrat (50,9%), navaja, da je okužba pri njih potekala asimptomatsko oz. z lažjimi simptomi. Približno 60 % anketirancev je navedlo, da so imeli po treh mesecih po preboleli prvi ali edini okužbi, oziroma drugi okužbi še določene težave, ki so trajale vsaj dva meseca. Po preboleli okužbi s covidom-19 sta najpogostejši težavi, ki ju anketirane osebe navajajo, utrujenost in pomanjkanje energije, tako po preboleli prvi in edini okužbi, kot tudi po drugi okužbi. Najdlje trajajoče težave po preboleli okužbi pri nekaj več kot polovici oseb, ki so vsaj enkrat prebolele covid-19, trajajo do 3 mesece. Te težave najbolj vplivajo na izvajanje prostočasnih aktivnosti.
Duševno blagostanje in doživljanje težav v duševnem zdravju
Slaba tretjina (30,2 %) udeležencev raziskave je v zadnjih 14 dneh poročala o težavah v duševnem zdravju. Od teh tretjina poroča o težavah, ki nakazujejo povečano tveganje za prisotnost depresivne motnje. Težave v duševnem zdravju so bile pogosteje prisotne pri mlajših osebah, pri osebah ženskega spola ter pri tistih, ki svojo finančno situacijo v obdobju zadnjih 3 mesecev ocenjujejo kot slabšo v primerjavi s predhodnim stanjem. V preteklih štirih mesecih se je delež oseb s težavami v duševnem zdravju povečal predvsem pri osebah od 18. do 29. leta starosti. Raven duševnega blagostanja udeležencev raziskave se v preteklem obdobju ni pomembneje spreminjala. V primerjavi s stanjem pred dvema letoma, je duševno blagostanje naraslo tako na ravni celotnega prebivalstva, kot tudi pri vseh starostnih skupinah.
Celotno poročilo 23. izvedbe raziskave, ki vključuje tudi nekatere primerjave s preteklimi izvedbami, je objavljeno na naslednji povezavi. Rezultati raziskave, predstavljeni v poročilu, so namenjeni strokovnjakom, odločevalcem, medijem in tudi širši javnosti.
Več o raziskavi SI-PANDA si lahko preberete na naslednji povezavi.
