Raziskave na področju javnega zdravja (P3-0339)

Raziskave na področju javnega zdravja (P3-0339)

Ne spreglejte
Najnovejše

Naslov programa: Raziskave na področju javnega zdravja (P3-0339)

Povezava na projektno skupino SICRIS: https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/17654

Opis programa

Nalezljive bolezni – raziskave na področju spremljanja, cepljenja in pripravljenost ter odzivanja na dogodke, ki pomenijo tveganja za javno zdravje.

Ključne determinante nalezljivih bolezni so v sodobnem času drugačne kot v nedavni preteklosti. Staranje populacije postaja ena vodilnih socio-ekonomskih determinant in predstavlja globalen izziv (1). V Sloveniji število starejših narašča in presega 15 %, kar označuje starajočo populacijo. Večji delež starejših posebno ob prisotnosti kroničnih nenalezljivih bolezni pomeni povečevanje bremena okužb, vključno z resnimi, težko potekajočimi okužbami (2). Neenakost v zdravju se odraža v večji prisotnostni kroničnih nenalezljivih bolezni glede na socialni gradient. Precej manj je preučena povezanost med pojavnostjo nalezljivih bolezni in nižjim socialno-ekonomskim položajem (3). Spreminjajoče naravno okolje, vpliv klimatskih sprememb na biotske in abiotske dejavnike povzroča spremembe v pojavnosti in sezonskosti bolezni, ki se prenašajo s hrano, preko vektorjev in spremembe v epidemiologiji akutnih okužb dihal (4,5).  Cepljenje je eden najučinkovitejših ukrepov za obvladovanje nalezljivih bolezni in je imelo velik vpliv na breme nalezljivih bolezni v razvitih državah. To velja tudi za Slovenijo, ki ima vzpostavljen uspešen program cepljenja in zagotavlja uspešno obvladovanje bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem (BPC), saj se nekatere od teh sploh ne pojavljajo več, pri nekaterih pa se je pojavljanje zelo zmanjšalo. Kljub temu je potrebno spremljati breme posameznih BPC in ugotavljali deleže dovzetnih v populaciji. Zelo pomembno je tudi spremljanje, raziskovanje in analiziranje neželenih učinkov po cepljenju za ocenjevanje varnosti cepiv in pojasnjevanje neželenih dogodkov, ki jih povezujejo s cepljenjem (6,7).

S cepljenjem povezani neželeni dogodki, ki niso ustrezno obravnavani, spodkopljejo zaupanje javnosti v cepljenje, kar ima lahko neugodne posledice v zmanjšanju precepljenosti in povečanju pojavnosti bolezni. Novi komunikacijski mediji kot je internet omogočajo hitro širjenje informacij, tudi različnih dilem v javnosti o koristih in tveganjih povezanih s cepljenjem. Epidemiološko spremljanje in raziskovanje spolno prenesenih okužb ter spolnega vedenja je ključno za na dokazih temelječe načrtovanje njihovega preprečevanja in obvladovanja ter skladno s slovensko Nacionalno strategijo preprečevanja okužbe s HIV 2017–2015, ki jo je sprejela vlada Republike Slovenije (8, 9). Epidemiološko spremljanje in raziskovanje okužb povezanih z zdravstvom, ki v Sloveniji in Evropi predstavljajo zelo velik javnozdravstveni problem, je osnova za na dokazih temelječe načrtovanje njihovega preprečevanja in obvladovanja (10).  Nenadni dogodki, čezmejne nevarnosti, velike nesreče ali drugi dogodki, ki ogrožajo zdravje ljudi, se lahko zgodijo v vsakem trenutku, nepričakovano in nenadno. Zato je nujno, da smo sposobni pravočasno zaznati nevarnosti za zdravje ljudi in znamo naglo in pravilno ukrepati s strokovnimi in vodstvenimi kapacitetami. Izjemnega pomena je pravočasna zaznava in pripravljenost za odzivanje. Nujno je poznavanje sistema in njegovih ključnih deležnikov. Potreben je nenehen razvoj metod in orodij za koordinirano medsebojno sodelovanje in delovanje ključnih elementov sistema. Delovanje celotnega sistema v državi ob nenadnih dogodkih, ki pomenijo nevarnost za javno zdravje, je zelo kompleksno, kar narekuje tudi kompleksnost medsebojnega sporazumevanja. V državi imamo številne deležnike na posameznih področjih, ki se morajo ustrezno pripraviti na hitre odločitve in izvajanje sorazmernih ukrepov za preprečitev širjenja tveganja. Nepogrešljivo v procesu pripravljenosti je nenehno preverjanje ustreznosti postopkov za delovanje ob dogodkih, ki pomenijo tveganje za zdravje ljudi. Številni zaznani dogodki v državi, ki so predstavljali tveganje za zdravje ljudi, kažejo na pomanjkljivosti obstoječega sistema, tako na področju koordinacije odzivanja na dogodek in kriznega komuniciranja, kar predstavlja utemeljen dvom v uspešnost in ustreznost upravljanja v nenadnih/ kriznih dogodkih.

Nenalezljive bolezni: Raziskave v svetu kažejo, da imajo sodobne tehnologije in spremenjena način življenja v zadnjih letih vse večji vpliv na duševno zdravje, razvoj novih oblik zasvojenosti, psihosocialni razvoj otrok in mladostnikov in na pojav novih javnozdravstvenih problemov in izzivov (Cao H et al, 2011, Landstedt E et al, 2014, Hellström C et al, 2015). V Sloveniji je to področje slabše raziskano, zato se bomo v prihodnjih letih ukvarjali s tem, kako digitalizacija odnosov, sedeča vedenja in digitalni svet vpliva na duševne fenomene in na razvoj novih težav in motenj pri otrocih in mladostnikih. Prince in sodelavci (2007) ocenjujejo, da duševne oziroma nevropsihiatrične bolezni v največjem odstotku prispevajo k bremenu bolezni, kar je izraženo v številu izgubljenih let zaradi nezmožnosti oziroma prezgodnje smrti (DALY – Disability Adjusted Life Years). Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) naj bi do leta 2020 depresija postala celo najpogostejši vzrok obolevnosti. Slovenija v tem oziru ni izjema saj sta poleg prehodnih duševnih stisk, ki pestijo odraslo populacijo, posebej izstopajoča javnozdravstvena problema tudi depresija in samomor (Roškar in dr., 2015). Kljub temu da so na voljo učinkoviti viri pomoči, veliko oseb v stiski ne poišče pomoči, kar je lahko povezano z določenimi demografskimi značilnostmi, osebnostnimi lastnostmi, zaupanjem v zdravje, stališči posameznika in pomembnimi drugimi itd. (Andrade in dr., 2013; Bijl in dr., 2000). Poleg usmerjenih preventivnih in promocijskih aktivnosti pomembno vlogo pri spreminjanju tovrstnih ovir predstavlja sodelovanje z mediji na področju odgovornega poročanja o duševnih boleznih in samomoru (Niederkothenthaler in dr.,2010; Boerema in dr., 2016; Roškar in dr., 2017).

V razvitem svetu predstavljajo kronične nenalezljive bolezni (KNB) najpomembnejši vzrok obolevnosti in umrljivosti (1, 2). Tudi v Sloveniji sodijo KNB med vodilne vzroke umrljivosti, saj jim lahko pripišemo do kar 80 % vseh smrti. Med najpogostejše KNB uvrščamo bolezni srca in žilja, raka, sladkorno bolezen, bolezni kostno-mišičnega sistema, kronične bolezni dihal ter nekatere duševne bolezni (3).

Gre za bolezni, za katere je značilno, da se razvijajo počasi, da obstajajo različne možnosti za njihovo preprečevanje (vloga javnozdravstevnih ukrepanj) in da zahtevajo dolgotrajno in sistematično obravnavo. Zaradi svojega dolgotrajnega poteka in pogosto hude prizadetosti povzročajo veliko ekonomsko in družbeno breme (4, 5). Na njihov pojav in razvoj vplivajo poleg vedenjskih tudi okoljski in genetski dejavniki. Z zdravim načinom življenja ter življenjem v zdravem okolju lahko tako zmanjšamo tveganje za nastanek in upočasnimo napredovanje KNB (4).

Organizacija zdravstva: Dosedanje stanje raziskav na področju ocenjevanja zdravstvenih potreb prebivalstva je bilo precej omejeno. Resda z iskanjem po COBISSu najdemo v zadnjih letih skoraj 600 člankov, ki so kot ključne besede imeli zdravstvene potrebe. Kljub temu pa je le peščica med njimi dejansko pogledala na kompleksnejšo problematiko in predvsem na krovno oziroma nacionalno raven. Večina tovrstnih člankov je obravnavala predvsem posamezne intervencije ter obravnavo oziroma implementacijo rešitve za posamezen zdravstveni problem. Potrebno je razviti model, ki bo dinamično in prospektivno obravnaval zdrravstvene potrebe prebivalstva Slovenije, kar bo odločevalcem omogočilo bolj sistematično in celovito pripravo ukrepov. Zdravstvene potrebe prebivalstva bi tako lahko postale ključni element in izhodišče tako za načrtovanje ključnih ukrepov zdravstvene politike kot za načrtovanje vseh ključnih virov v zdravstvu.

Družinska medicina: Razvoj družinske medicine je v zadnjih letih najhitrejši na področju preventive in vodenja kroničnih nenalezljivih bolezni ter bolezni zasvojenosti z novimi organizacijskimi oblikami ter vsebinami. Gre za koordinirano in integrirano izvajanje zdravstvene dejavnosti, ki bo v prihodnjih letih zahtevala podrobno znanstveno oceno s stališča celostnega modela obravnave pacienta. Tako so področja raziskovanja v prihodnjih letih 1) raziskovanje poučevanja in uporabe novih metod edukacije; 2) dejavniki v medosebnih odnosih: sporazumevanje, zaupanje (dejavniki, povezani z zaupanjem bolnikov odnos med zaupanjem in zadovoljstvom, odnos med zaupanjem in oceno kakovosti ipd), empatična naravnanost, stališča do profesionalizma (študenti) – tudi krepitev profesionalizma pri aktivnih profesionalcih – nasilje (zdravstvene posledice izpostavljenosti nasilju v navezovalnih odnosih); 3) družinska anamneza in genetika; 4) potrebe bolnikov na primarni ravni zdravstvenega varstva (onkološki bolniki, starejši, multimorbidni ipd.); 5) življenjski slog in preventiva; 6) kakovost zdravstvene oskrbe in dejavniki, povezani z oceno kakovosti – varnost, kultura varnosti.

Rehabilitacija: Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanjšanih zmožnosti in zdravja (MKF) (1) je še vedno osnova za prepoznavanje težav na področju funkcioniranja oseb z različnimi okvarami in zmanjšanimi zmožnosti. Prepoznane težave moramo izmeriti z ustreznimi veljavnimi, občutljivimi in zanesljivimi ocenjevalnimi instrumenti nato pa določiti realne, merljive in dosegljive cilje rehabilitacije, s katerimi se strinja tudi posameznik (2). Med metodami za dosego ciljev se vedno bolj uveljavlja uporaba robotov in drugih modernih naprav (3–5) ter rehabilitacija na daljavo (6, 7).

Faze programa in njihova realizacija

Nalezljive bolezni: Proučevali smo sezonskost respiratornega sincicijskega virusa v Sloveniji in optimizirali metode določanja sezone. Ugotovili smo, da z računsko metodo ≥ 3 % lahko uporabimo kot zgodnje opozorilo začetka sezone RSV. Tudi ≥ 7 % kalkulacijska metoda je bila dovolj zanesljiva za določitev epidemioloških parametrov tekoče sezone in v podporo odzivu javnega zdravja. Nadalje bi bilo treba raziskati potencial metode ‘moving epidemic method’, ki je bila uporabljena prvič. Sodelovali smo v preučevanju epidemioloških značilnosti Mycoplasma pneumoniae, virusov influence in pristopov k spremljanju RSV in izsledke objavili. V okviru spremljanja in obvladovanja bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, smo s sodelavci iz drugih držav (projekt PSERENADE) objavili prispevek o spremembah invazivne pnevmokokne bolezni povzročene s pnevmokokom serotipa 1 po uvedbi cepljenja proti pnevmokoknim okužbam s PCV 10 in PCV 13. Streptococcus pneumoniae serotip 1 (ST 1) je bil pred uvedbo konjugiranih pnevmokoknih cepiv, ki vsebujejo antigen ST 1, pomemben povzročitelj invazivnih pnevmokoknih okužb (IPO) v svetu. Pri projektu PSERENADE smo zbrali podatke o spremljanju ST 1 IPO iz različnih držav po svetu in želeli oceniti vpliv cepiv PCV 10/13 na incidenco ST 1 IPO. Ocenili smo razmerje incidenčnih stopenj s primerjavo obdobja pred- in po cepljenju s PCV 10/13. V šestih letih po uvedbi cepljenja s PCV 10/13 pri otrocih se je incidenčna stopnja ST 1 IPO znižala za okrog 95 % v vseh starostnih skupinah.

V naključnem vzorcu več kot 3.800 slovenskih žensk smo izvedli presečno raziskavo. Njen namen je bil oceniti povezavo med sociodemografskimi značilnostmi in stališči po modelu zdravstvenega prepričanja (Health Belief Model – HBM) z namero cepljenja otrok v primeru neobveznega cepljenja, kar bi bilo v podporo odločitvam pri načrtovani reviziji naše politike cepljenja. Naši rezultati kažejo, da je politika obveznega cepljenja pomemben dejavnik pri zagotavljanju visoke ravni precepljenosti v Sloveniji. V prihodnosti bodo potrebne obsežnejše komunikacijske aktivnosti, ki se osredotočajo na bolezni, ki jih je mogoče preprečevati s cepljenjem, ter koristi in varnost cepljenja (za izobraževanje staršev in izvajalcev zdravstvenih storitev), da se zmanjša odvisnost od politike obveznega cepljenja.

V okviru nacionalnega epidemiološkega spremljanja okužbe s HIV in drugih spolno prenosljivih okužb smo v sodelovanju s sodelavci iz drugih držav in Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni (v angl.: European Centre for Disease Prevention and Control – ECDC) objavili izsledke naslednjih raziskav:

  • multicentrične raziskave o slabem prepoznavanju veneričnega limfogranuloma pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, z epidemiološkim spremljanjem,
  • raziskave glede kakovosti rutinskega testiranja na okužbo s HIV v skupnosti,
  • raziskave glede izvajanja in dostopnosti do pred-ekspozicijske profilakse pred okužbo s HIV v evropskih državah in državah osrednje Azije in
  • epidemiološkega spremljanja odpornosti na protimikrobna zdravila pri okužbah z bakterijo Neisseria gonorrhoeae v državah Evropske skupnosti in Evropskega gospodarskega prostora.

Nadaljevali smo z razvojem nacionalne mreže za epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb v slovenskih bolnišnicah za akutno oskrbo. Objavili smo rezultate tretje Slovenske nacionalne presečne raziskave bolnišničnih okužb v slovenskih bolnišnicah za akutno oskrbo.

Nenalezljive bolezni: Raziskovanje na področju nenalezljivih bolezni je vključevalo tudi vsebine duševnega zdravja, predvsem duševno zdravje v povezavi z epidemijo covida-19 (v okviru raziskave PANDA –SI in HBSC – covid) in različne vidike samomorilnosti (npr. vpliv socio-ekonomskih dejavnikov na razlike v umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji). Ključne ugotovitve so, da se duševno zdravje v času pandemije razlikuje glede na starostne skupine in da se slabše duševno zdravje kaže pri mladostnikih, mlajših odraslih in starostnikih. Kar zadeva razlike glede umrljivosti zaradi samomora, ugotovitve kažejo, da sta dejavnika, ki najbolj vplivata na razlike, stopnja sosedske povezanosti in stopnja ločitev.

Poglobljeno razumevanje vpliva determinant na duševno zdravje in možnosti za strokovne podlage za učinkovite ukrepe za preprečevanje bolezni.

Na področju biološko-medicinske antropologije je v nastajanju znanstvena knjiga Antropološke raziskave v Selški dolini.

V obdobju od januarja 2019 do marca 2021 smo dokončali kvantitativno in kvalitativno raziskavo med bolniki s srčnim popuščanjem in njihovimi neformalnimi oskrbovalci, obdelali dobljene izsledke in jih objavili v znanstveni monografiji ter dveh izvirnih znanstvenih člankih. Hkrati smo objavili dva izvirna in dva pregledna znanstvena članka, ki se navezujejo na epidemiologijo nenalezljivih bolezni in pomen komorbidnosti (z vidika naraščajočega bremena srčnega popuščanja in staranja prebivalstva).

Prav tako smo raziskovalno obravnavali pomen ozaveščanja in opolnomočenja zdravstvenih delavcev, ki delajo na področju preventivne zdravstvene dejavnosti pri svetovanju o zdravem življenjskem slogu (s posebnim poudarkom na opuščanju kajenja).

Naloge so bile opravljene v skladu s planom in v celoti realizirane; v prihodnje pa lahko pričakujemo zamik pri obdelavi rezultatov in njihovi objavi zaradi epidemije covida-19 (zbiranje podatkov pri kliničnem raziskovalnem delu je namreč zaradi epidemije od marca 2020 pomembno upočasnjeno).

Organizacija zdravstva: Interes za preučevanje učinkov digitalizacije v zdravstvu v zadnjih letih strmo narašča. Raziskave na področju digitalizacije se na eni strani osredotočajo na analizo funkcionalnosti in uporabe različnih digitalnih rešitev, ki so trenutno prisotne v slovenskem zdravstvenem sistemu (sploh v obdobju pandemije covida-19), na drugi strani pa na širše implikacije digitalnih rešitev za poslovanje zdravstvenega sistema in različne deležnike: pacienti, zdravstveno osebje, zdravstvene ustanove in upravljavci zdravstvenega sistema. Skladno s tem lahko raziskave na področju digitalizacije zdravstva znatno pripomorejo k uveljavitvi inovativnih zdravstvenih, menedžersko-organizacijskih, informacijskih in ekonomskih pristopov, ki bi lahko v prihodnje pomembno prispevali k razvoju in napredku na področju javnega zdravja v Sloveniji. Na področju digitalizacije slovenskega zdravstva so bile izvedene pomembne raziskave in objavljeni odmevni prispevki. Pripravili smo vrsto člankov s področja krhkosti, na podlagi izkušenj pridobljenih v mednarodnem projektu skupnega ukrepa Advantage. Omenjene publikacije poglabljajo znanje in razumevanje problematike krhkosti v mednarodnem in domačem znanstvenem in strokovnem okolju. Na področju obvladovanja raka je bilo opravljeno delo na področju zdravstvenih politik tako v okviru razvoja državnih programov za obvladovanje raka kot tudi na področju terminologije in presejalnih programov.

Družinska medicina: V okviru koordinirane in integrirane zdravstvene dejavnosti znanstveno ocenjjujemo celostni model obravnave pacienta, nadaljevali smo z evalvacijo pristopov na področju preventive in vodenja kroničnih nenalezljivih bolezni in bolezni zasvojenosti ter vključevali genetiko in pri tem uporabljali tri-generacijsko družinsko anamnezo. Družinska anamneza je značilna za družinsko medicino in predstavlja del preventivne obravnave bolnikov, do sedaj je vključevala največ dvo-generacijsko poizvedbo, s poudarkom na srčno-žilnih boleznih, arterijski hipertenziji in diabetesu, ne vključuje pa ostalih bolezni, ki imajo verjetno genetsko etiologijo. Zdravniki družinske medicine pri obravnavi bolnikov redko vključujejo genetske vidike obravnave in nimajo na voljo smernic oziroma kliničnih poti, ki bi omogočale vodenje teh bolnikov oziroma njihovo napotovanje na genetsko obravnavo. Zdravniki tudi nimajo orodja za določanje stopnje tveganja za razvoj izbranih bolezni. V sodelovanju z genetiki smo razvili novo orodje temelječe na algoritmu, ki bo na voljo zdravnikom v obliki spletne aplikacije. Oblikujemo tudi pripadajoče klinične poti ukrepanja, trenutno izdelujemo oceno obremenitev slovenske populacije z genetsko pogojenimi boleznimi, kar je izjemnega pomena glede na demografsko strukturo prebivalstva in s tem povezane projekcije. Raziskujemo tudi značilnosti profesionalcev (zdravnikov družinske medicine in drugih zdravstvenih delavcev), ki varovalno delujejo na njihovo zdravje in so povezane tudi z zadovoljstvom bolnikom s posebnim poudarkom na izgorelosti, spoprijemanju s stresom, empatični naravnanosti in stališčih do profesionalizma. Sistematično spremljamo, zdravstvene posledice izpostavljenosti nasilju, življenjski slog, potrebe bolnikov in kakovost zdravstvene oskrbe.

Rehabilitacijska medicina: V obdobju poročila smo intenzivno razvijali, validirali in vpeljevali v klinično prakso različne ocenjevalne instrumente, predvsem za ocenjevanje pomičnosti (Vprašalnik o premikanju s protezo 2.0 – Prosthetic Mobility Questionnaire – PMQ 2.0), zadovoljstva s pripomočki (Orthotics and Prosthetics Users´ Survey – Client Satisfaction with Device – OPUS – CSD) in samozaupanja pri aktivnostih povezanih z ravnotežjem (Activities – specific Balance Confidence scale – ABC).

V tem času smo tudi raziskovali vpliv kolonizacije z večkratno odpornimi mikroorganizmi (VOM) na rehabilitacijo.

Dodana vrednost

Raziskovanje na področju nalezljivih bolezni bo podlaga za izoblikovanje novih pristopov za povečanje zdravstvene opismenjenosti prebivalstva, zmanjševanje neenakosti, izboljšanja zdravja ranljivih skupin, s posebnim poudarkom na starajoči se populaciji. Raziskava bo ponudila izvirne empirične podatke kot podlago za pripravo temeljev za vzpostavitev sistema/strukture na nacionalnem nivoju, ki so potrebni za boljše delovanje sistema. Rezultati bodo pomembni tudi v mednarodnem okviru. V tem smislu bo imel raziskovaln program tudi znanstveno izvirnost rezultatov.

Raziskave, pri katerih so proučevali vpliv determinant, predvsem tistih, ki so povezane s sodobnim načinom življenja pri mladostnikih in napredkom tehnologije, so maloštevilne, hkrati pa je ob hitrem napredku družbe ravno poznavanje teh dejavnikov ključnega pomena. Tovrstna spoznanja imajo vrednost v tem, da nudijo vpogled v nove oblike težav in vrste novih tehnologij in načinov njihove uporabe, ki lahko predstavljajo dejavnik tveganja ali za duševno zdravje, rezultati tovrstnih raziskav lahko nakazujejo način uporabe novihtehnologij. Raziskovanje kroničnih nenalezljivih bolezni (KNB) je ključnega pomena v prizadevanjih za boljše javno zdravje. Strategije obvladovanja in smernice obravnave KNB morajo temeljiti na najnovejših znanstvenih dokazih in/ali najboljših praksah.

Hkrati je treba z namenom prenosa znanstvenih dognanj v vsakodnevno javnozdravstveno in klinično prakso najnovejše znanstvene dokaze posredovati zdravstvenim strokovnjakom, odločevalcem, pa tudi plačniku zdravstvenih storitev in širši javnosti. Preučevali bomo človekovo zdravje na temelju bioloških in kulturnih parametrov. Te raziskave se bodo v prijavljenem programu nadgrajevale in nadaljevale z uporabo biomedicinskih, socio-kulturnih in antropogenetskih pristopov. Eden od prvih naslednjihraziskovalnih korakov bo biokulturni aspekt prehrane in vpliv na zdravje. Nadaljevali bomo analize povezanosti z zdravstvenim stanjem različnih morfoloških in fizioloških biomarkerjev.

Spremljali bomo tudi pojave kot je hipertenzija, debelost, spremenjeni metabolični profil (metabolični sindrom). Nadaljevati nameravamo raziskave procesa staranja. Izvedli bomo analize polimorfizmov kandidatskih genov. Naredili bomo tudi povezave z mednarodno mrežo populacijskih primerjav.

Na področju populacijskih raziskav je še veliko vsebinskih vrzeli. Predvsem gre za dinamično ocenjevanje zdravstvenih potreb, ki bo prospektivno upoštevalo tudi potekajoče spremembe. Prepletanje obeh ključnih prehodov, epidemiološkega in demografskega ter
pojavljanje novih konceptov, ki vključujejo delovanje več determinant, je zahtevnejše, zato bo potrebno vključiti nove metodologije. Na ta način naj bi vsebinsko prispevali k znanstvenim podlagam za oblikovanje zdravstvene politike. Prispevek raziskav na področju informatizacije zdravstva k razvoju znanosti je večplasten. Večdimenzionalno ozadje in cilji informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema lahko predstavljajo dobro izhodišče za nadaljnje raziskave znanstvenih disciplin, ki se nahajajo v presečišču delovanja zdravstvenega sistema.

Spodbujanje raziskav na področju informatizacije zdravstva znatno pripomore k razvoju ved, ki se v veliki meri prepletajo vzdravstvu, in predstavljajo izhodišča za različne znanstvene pristope k preučevanju in razvoju na področju javnega zdravja v Sloveniji. Raziskovanje na področju družinske medicine bistveno pripomore k razvoju znanosti na področjih, ki jih raziskuje. Ne gre izključno za aplikativni vidik kliničnega raziskovanja (način, kako prevedemo klinična dognanja v prakso), kvalitativno raziskovanje in epidemiološke študije, ki prikazujejo uporabo zdravstvene službe in njeno racionalnost v sistemu zdravstvenega varstva, temveč tudi za spoznavni pomen raziskovanja z zdravjem povezanih karakteristik pri bolniku ter preverjanje vpliva psihosocialnih mehanizmov v odnosu med zdravnikom in bolnikom.

Tovrstna spoznanja v nadaljevanju prenašamo v prakso. Vizija raziskovanja bio-psihosocialnega konteksta in dejavnikov ter vključevanje genetike v opredeljevanje anamneze in načrtovanje ukrepanja umešča slovensko družinsko medicino v vrh sodobne znanosti in integrirano, celostno orientirane stroke. Z raziskovanjem bomo pridobili dodatna znanja o zdravju in funkcioniranju oseb z različnimi okvarami ter dokaze o učinkovitosti različnih metod rehabilitacije, telerehabilitacije in podporne tehnologije. Slednje je nujno za kakovosten in učinkovit sistem zdravstvenega varstva.

Rezultati bodo osnova za pospešitev obstoječega zdravstvenega sistema v naprednejšega, ki bi s podporo sodobnih IKT tehnologij v večji meri izpolnjeval potrebe starajoče se populacije in izboljšal kakovost življenja, hkrati pa zmanjševal zdravstvene stroške.

Raziskovanje bo za celotno družbo pomembno zlasti na področju večje usklajenosti sodelovanja deležnikov in optimizacije naporov posameznih služb pri neposrednem varovanju zdravja prebivalcev pred nalezljivimi boleznimi, spolno prenesenimi okužbami in okužbami povezanimi z zdravstvom in v primeru čezmejnih groženj in drugih dogodkov, ki pomenijo tveganje za zdravje prebivalstva. S tem bo tudi slovenska strokovna javnost prispevala kmednarodni strategiji krepitve interdisciplinarnega povezovanja in krepitvi mednarodnega sodelovanja pri iskanju izboljšav na področju pripravljenosti in odzivanja na grožnje zdravju.

Duševno zdravje je družbeni kapital, saj le duševno zdrav človek lahko prispeva k družbi. Poznavanje in razumevanje povezave med sodobnimi tehnologijami in duševnim zdravjem ima veliko aplikativno, družbeno, ekonomsko in kulturno vrednost, saj nudi izhodišča za razvoj preventivnih in promocijskih programov na področju duševnega zdravja pri otrocih in mladostnikih ter s tem povezane večje družbeno-ekonomske enakosti. Poznavanje zakonitosti in trendov najbolj perečih duševno-javnozdravstvenih problemov je ključnega pomena za razvoj različnih preventivnih programov kot tudi smernic, ki lahko prispevajo k ustvarjanju pravičnejše družbe.

Epidemiološko breme kroničnih nenalezljivih bolezni (KNB) predstavlja pomemben in naraščajoč globalni javnozdravstveni problem, ki spodkopava družbeni in gospodarski razvoj ter med drugim vpliva na povečanje neenakosti med državami in med populacijskimi skupinami. Večino (prezgodnjih) smrti zaradi KNB se v veliki meri lahko prepreči s skupnimi organiziranimi napori več družbenih sektorjev; krepitvijo politik v sektorjih zunaj zdravja in zdravstva, ki se ukvarjajo s skupnimi dejavniki tveganja, in sicer uporabo tobaka, nezdravim prehranjevanjem, telesno neaktivnostjo in škodljivo/tvegano porabo alkohola ter učinkovitejšim in pravičnejšim odzivom sistemov zdravstvenega varstva na potrebe bolnikov s KNB. Na temelju antropoloških raziskav so pomembna priporočila prebivalcem. Zato se v gospodarstvu zanimajo za načrte, potek in izid naših raziskav, ker imajo v Selški dolini, ki je specifično raziskovalno področje, v tovarnah zaposleno lokalno prebivalstvo. Razvoj zdravstvenega sistema v Sloveniji je treba podpreti s kompleksnejšimi analizami zdravstvenih potreb, ki bodo pomenile kakovostni premik v oblikovanju zdravstvene politike.

Na podlagi verodostojnih ekonomskih, administrativnih in kliničnih podatkov bi bilo omogočeno lažje načrtovanje in upravljanje zdravstvenih zavodov oziroma zdravstvenega sistema kot celote. Družinska medicina je jedro osnovne zdravstvene dejavnosti, ki omogoča neposredni dostop vsem prebivalcem ne glede na naravo njihovih problemov. Z ustreznim preventivnim delovanjem, zgodnjim odkrivanjem bolezni, primarno zdravstvenim pristopom, vodenjem kroničnih bolnikov in paliativno oskrbo ter zdravljenjem na domu in pravočasnim vključevanjem drugih strokovnjakov ter ravni zdravstvene dejavnosti predstavlja najučinkovitejšo in najracionalnejšo obliko organizacije.

Rezultati bodo pomembni za vse udeležence in zainteresirane za process rehabilitacije: za paciente, zdravstvene strokovnjake, plačnike zdravstvenih storitev, sistem zdravstvenega varstva ter industrijo s področja telerehabilitacijskih storitev. Rezultati bodo spremenili proces rehabilitacije in njene tradicionalne metode. Klinične odločitve in programi rehabilitacije bodo temeljili na realnih podatkih funkcioniranja v pacientovem bivanjskem okolju, vodili in nadzorovali pa jih bodo izkušeni strokovnjaki s terciarne ravni. Trajanje rehabilitacije bo podaljšano in zato učinkovitejše, rehabilitacijski programi pa bodo dostopnejši tudi za paciente v oddaljenih krajih. Končni rezultat bo večja samostojnost ter boljša kakovost življenja vključenih pacientov.

Pričakovani rezultati in gradiva

Delo v letu 2022 je potekalo v skladu s predvidenim načrtom. Zaradi umiritve razmer povezanih z epidemijo covida-19 smo uspeli okrepiti oziroma na novo vzpostaviti mednarodna sodelovanja tudi na osebni ravni in izvesti načrtovane dogodke v predvidenem obsegu. Uspeli smo, da je revija Zdravstveno varstvo ohranila vrednost IF nad 1.

Bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja programa:

  • SI-ID 37822211

naslov: Can the COVID-19 pandemic boost the global adoption and usage of eHealth solutions?. Objavljeno v: Journal of global health

tipologija 1.01

  • SI-ID 4555237

naslov: Development of a pilot rare disease registry: a focus group study of initial steps towards the establishment of a rare disease ecosystem in Slovenia

objavljeno v: Orphanet journal of rare diseases

tipologija 1.01

  • COBISS ID: 4446181

naslov: Prevalenca in dejavniki povezani z bolnišničnimi okužbami v slovenskih bolnišnicah za akutno oskrbo

objavljeno v: Zavod LRS za zdarvstveno varstvo, Republiški zdravstveni center; Zdravstveno varstvo; 2019

tipologija: 1.01 Izvirni znanstveni članek

  • COBISS ID: 22845955

naslov: SLO: Določanje sezonskosti respiratornega sincicijskega virusa v Sloveniji

objavljeno v: Influenza and other respiratory viruses,

tipologija: 1.01 Izvirni znanstveni članek

naslov (SLO):Preventiva samomorilnega vedenja v Sloveniji – javnozdravstveni vidik

objavljeno v: European journal of public health

tipologija: 1.12

naslov: Povezanost izbranih indikatorjev z umrljivostjo zaradi samomora v Sloveniji

objavljeno v: Crisis, 2020

tipologija: 1.01

  • COBISS ID: 4395237

naslov (SLO): Nemedicinska raba novih sintetičnih opioidov: nov izziv javnega zdravja

objavljeno v: International journal of environmental research and public health, ISSN 1660–4601, 2019, vol. 16, iss. 177, str. 1–20

tipologija 1.02 Pregledni znanstveni članek

Naslov (SLO): Antropološki pogled na prehrano in umetnost na širšem območju Selške doline, Slovenija

objavljeno v: Collegium antropologicum. 2021, vol. 45, no. 1, str. 75–82, ilustr. ISSN 0350–6134

naslovRegionalne razlike v hospitalizacijah zaradi srčnega popuščanja, umrljivosti in ponovnih sprejemih v bolnišnice v Sloveniji 2004–2012

objavljeno v: ESC Heart Failure. 2019, vol. 6, str. 965–974, ISSN 2055–5822

tipologija: izvirni znanstveni članek

naslov: Temeljne vrednote v družinski medicini v Evropi: Posnetek trenutnega stanja in izzivov

objavljeno v: Frontiers in medicine

tipologija: 1A1 (Z, A’, A1/2); uvrstitev: SCI, Scopus, MBP

naslov: Rane same doma – zakaj in kako bolniki z vensko razjedo na nogi to sami zdravijo: kvalitativna raziskava vsebine

objavljeno v: International journal of environmental research and public health

tipologija: 1A1 (Z, A’, A1/2); uvrstitev: SSCI, SCI, Scopus, MBP

naslov: Nova veljavna Lestvica pripomočkov za hojo bolje kot Vprašalnik o premikanju s protezo 2.0 in Vprašalnik samozaupanja pri aktivnostih povezanih z ravnotežjem napove prehojeno razdaljo s protezo

objavljeno v: International journal of rehabilitation research

tipologija 1.01

naslov: Medkulturna prilagoditev in z Rasch metodo validiran Slovenski prevod Vprašalnika uporabnikov protez in ortoz o zadovoljstvu z protezami za zgornje ude

objavljeno v: Annals of physical and rehabilitation medicine

tipologija 1.01

naslov: Življenje s kroničnim srčnim popuščanjem: raziskovanje dojemanja pacientov, neformalnih oskrbovalcev in zdravstvenih delavcev

objavljeno vInternational Journal of Environmental Research and Public Health. 2020, vol. 17, iss. 8, str. 1–16. ISSN 1660–4601

tipologija: izvirni znanstveni članek

naslov: Kultura varnosti na osnovni ravni zdravstvenega varstva: presečna raziskava med zaposlenimi z vodstveno funkcijo

objavljeno v: Zdravstveno varstvo: Slovenian journal of public health

tipologija: 1A4 (Z); uvrstitev: SSCI, Scopus, MBP

naslov: Presečna študija o ravni izgorelosti pri medicinskih sestrah na intenzivni negi

objavljeno v: Psychiatria Danubina: an international multidisciplinary journal

tipologija: 1A4 (Z); uvrstitev: SSCI, SCI, Scopus, MBP

naslov: Evropska anketa o rehabilitaciji pacientov koloniziranih z večkratno odpornimi mikroorganizmi

objavljeno v: European journal of physical and rehabilitation medicine

tipologija: 1.01

naslov:  Smernice za poročanje o ortozah

objavljeno v: Abstract book : ISPO 17th world congress : basics to bionics. 17th World Congress of the International Society for Prosthetics and Orthotics, Kobe, 5–8 okt. 2019

tipologija 1.13

Trajanje programa: 1.1. 2019–31. 12. 2024

Nosilna organizacija: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Projektna partnerja: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani (UL MF) in URI Soča

Financiranje: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS)

Za dobro javno zdravje
Čakalne dobe

Tedenska poročila o čakalnih dobah

Podrobno
Nalezljive bolezni

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Nalezljive bolezni

Odpornost proti antibiotikom pri povzročiteljih invazivnih okužb v Sloveniji

Podrobno