Podražitve prehrane – Previdnost pri izbiri manj kakovostne in cenovno ugodnejše prehrane

S širitvijo proste trgovine se je spremenila ekonomska dostopnost, razširila ponudba in vrsta živil na našem trgu, kar pomeni, da se spreminja tudi način prehrane in s tem nakupne navade potrošnikov. Tako se povečuje predvsem poraba kalorično bogatejših in hranilno siromašnejših industrijsko predelanih živil, medtem ko poraba osnovnih živil pada. Potrošniki se vse bolj odločajo za nakup živil, ki jih trgovci ponujajo po ugodnejših cenah. »Projekcije tudi kažejo, da se bo zaradi podražitev cen hrane težnja potrošnje prenesla na še bolj za zdravje manj ugodna in cenejša živila,« je ob tem opozoril mag. Matej Gregorič z NIJZ.

Različne raziskave so pokazale, da so znotraj posamezne kategorije prehrambnih izdelkov lahko nizko cenovna živila tudi do nekajkrat cenejša od živil z blagovno znamko, ki imajo primerljivo energijsko vrednost, ni pa nujno, da so zato tudi slabše kakovosti. Pri tem velja biti pozoren na uvožena živila, ki imajo lahko zaradi daljšega prevoza in skladiščenja, pa tudi neoptimalne dozorelosti, slabšo kakovost z nižjo vsebnostjo vitaminov in slabše izraženim okusom, kar še zlasti velja za sadje in zelenjavo. Poleg tega imajo lahko nekatera živila zaradi obsežne industrijske predelave, podaljšane obstojnosti in prilagoditev, potrošniku všečni okus in videz, vendar za zdravje manj ugodno sestavo in dodane številne t. i. aditive, ki se jih odsvetuje predvsem za otroke

Potrošniki naj preverjajo sestavo živil
»Podatki raziskave NIJZ kažejo, da približno dve tretjini potrošnikov najpogosteje preverja na živilih informacijo o roku trajanja in ceni, medtem ko jih le tretjina preverja tudi njihovo sestavo,« je povedal mag. Matej Gregorič in dodal, da so razlogi za to številni, najverjetnejši pa so površno znanje o prehrani, slabo razumevanje tovrstnih informacij, pomanjkanje časa za nakupovanje in nezanimanje. Nakup je pogojen z velikim pomenom okusa, ki ga potrošniki še vedno postavljajo pred skrb za zdravje.

Priporočila potrošnikom za zdravo prehranjevanje:

1. Uživajmo štiri do pet manjših obrokov hrane na dan.
2. Redno zajtrkujmo.
3. Vsak dan vključimo v prehrano sveže zelenjavo in/ali sadje, če se le da iz lokalnega okolja, ki je v času sezone tudi bistveno cenejše (pozimi na primer kislo zelje in repa).
4. Zaužijmo dovolj tekočine, zlasati pitne vode, manj sladkanega čaja in sadnih sokov.
5. Izogibajmo se izdelkom, ki vsebujejo višjo vsebnost sladkorja, maščob, soli in aditivov (barvila, konzervansi, antioksidanti, emulgatorji, kisline itd.).
6. Prednostno izbirajmo kakovostno meso, mleko, mlečne izdelke z manj maščob in stročnice ter polnovredna žita in žitne izdelke.
7. Uporabljajmo predvsem kvalitetne rastlinske maščobe, ki imajo ugodno sestavo maščobnih kislin (npr. repično, sojino, olivno olje).
8. Pred nakupom se informirajmo o živilu – preverimo njegovo deklaracijo, ki nas informira o njegovi primerni sestavi (glejte spodaj).
9. Obroke pripravljajmo doma, tako bomo lahko imeli pregled nad uporabljenimi sestavinami.
10. Potrebna je redna vsakodnevna telesna aktivnost.
11. Redno preverjajmo svojo telesno težo in temu primerno zmanjšujmo/povečujmo obilnost obrokov in telesno dejavnost.

Na spletni strani Veš kaj ješ lahko tudi sami preverite prehranski profil izbranega živila.

Če iz deklaracije na živilu ni možno razbrati vsebnosti maščob, sladkorja, soli in aditivov, bodimo pozorni predvsem na seznam sestavin, pri čemer prvo zapisano mesto sestavine pomeni, da je je v živilu po količini največ, zadnje navedene sestavine pa je v živilu najmanj.