Problematika povišanih koncentracij radona v vrtcih in šolah

Radon od mesta nastanka v zemeljski skorji potuje proti površini, kjer se sprošča v ozračje oziroma se kopiči v zraku zaprtih prostorov, kot so kraške jame, rudniki ter kleti in pritličja v zgradbah. Število radonovih jeder, ki razpadejo v eni enoti časa, imenujemo aktivnost in jo označujemo z Bq (becquerel).

Koncentracija radona v zraku predstavlja koncentracijo aktivnosti v eni prostorski enoti in jo merimo v Bq/m³. Efektivna doza je merilo za učinke na zdravje in predstavlja vsoto uteženih ekvivalentnih doz notranjega in zunanjega obsevanja po vseh tkivih in organih telesa. Merimo jo v Sv (Sievert).

Dopustne in priporočene koncentracije radona v bivalnih prostorih

V Sloveniji je dopustna povprečna letna koncentracija radona v zraku 400 Bq/m³, mejna efektivna doza pa 6 mSv. V primeru preseganja teh zahtev nacionalna zakonodaje kot ukrep predpisuje skrajšan čas izpostavljenosti ljudi ionizirajočemu sevanju.

Vpliv radona na zdravje

Za zdravje so nevarni radonovi kratkoživi razpadni produkti. To so kovine, ki v zraku tvorijo radioaktivne aerosole, nanodelce. Med dihanjem se radioaktivni aerosoli nalagajo na stenah dihalnih poti. Od tam sevajo in povzročajo poškodbe tkiva. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) radon in njegove razpadne produkte uvršča med snovi, ki so rakotvorne za človeka (skupina 1). Radon in njegovi razpadni produkti povzročajo pljučnega raka. Svetovna zdravstvena organizacija je ugotovila, da se ob povišani koncentraciji radona za 100 Bq/m³ tveganje za pljučnega raka poveča za 8 %. Tveganje za bolezen in smrt zaradi pljučnega raka pri povišanih koncentracijah radona je večje pri kadilcih kot nekadilcih.

Vir in vstop radona v stavbo ter dejavniki, ki vplivajo na raven radona v stavbi

Največji izvor radona v bivalnem okolju predstavlja zemljišče pod stavbo, manj pa gradbeni material, voda in plin za ogrevanje. Radon se nahaja v zaprtih prostorih, v katere prodira skozi slabo izolirana tla in vodovodna ter druga omrežja v stavbi, ki so v stiku z zemljino. Vzrok povišanih koncentracij radona so  kamninska podlaga, letni čas, nadstropje v stavbi in tesnjenje oken. Največji vpliv na koncentracijo radona v stavbi ima kamninska podlaga.

Ukrepi za znižanje radona v obstoječih stavbah

Izbira ukrepov naj temelji na velikosti preseženih vrednosti radona in njeni oceni vpliva na zdravje stanovalcev. Najučinkovitejši ukrep je kakovosten gradbeni poseg na talni plošči, saj z njim omejimo vir povišanih koncentracij radona v stavbi. Prezračevanje prostorov in zatesnitev vidnih razpok ter špranj v tleh in stenah, ki mejijo na zemljino, ter instalacijskih vodov sta primerna pri majhnih preseganjih dovoljenih vrednosti, sicer sta le začasna ukrepa.

Viri:

• US Environmental Protection Agency (EPA). EPA Assessment of Risks from Radon in Homes. Washington: EPA – Office of Radiation and Indoor Air; 2003.
• Ministrstvo za zdravje – Uprava RS za varstvo pred sevanji. Pogosta vprašanja in odgovori. Dosegljivo 27. 11. 2015 s spletne strani: http://www.uvps.gov.si/si/pogosta_vprasanja_in_odgovori/#c16810. <17. 11. 2015>
• Uredba o mejnih dozah, radioaktivni kontaminaciji in intervencijskih nivojih. Ur l 49/2004.
• Svetovna zdravstvena organizacija. Handbook on Indoor Radon. Geneva; 2009. Dosegljivo 27. 11. 2015 s spletne strani: http://www.uvps.gov.si/fileadmin/us.gov.si/pageuploads/Naravni_viri/Rn-besedilo.pdf
• Gray A, Read S, McGale P, Darby S. Lung cancer deaths from indoor radon and the cost effectiveness and potential of policies to reduce them. BMJ: 2009.
• Leban M. Vpliv okolja in bivalnih navad na raven radona v domovih [diplomsko delo]. Nova Gorica: Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za znanosti o okolju; 2013.
• Vaupotič J, Kobal I, Križman M. Background outdoor radon levels in Slovenia. Nukleonika. 2010; 55(4): 579−82.

Celoten dokument najdete na naslednji povezavi.