Pred nekaterimi raki se zavarujemo s cepljenjem

»Med raki, ki jih skušamo zajeziti s cepljenjem, izpostavljamo predvsem možnosti za preprečevanje raka na materničnem vratu – ta je v večini primerov posledica trajne okužbe s humanimi papiloma virusi – ter možnosti za preprečevanje raka na jetrih, ki je lahko posledica kronične  okužbe z virusom hepatitisa B. V obeh primerih imamo na voljo cepivo, ki ščiti pred okužbo s temi virusi,« je poudarila prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije in predstojnica Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Okužba z rakotvornimi humanimi papiloma virusi (HPV), ki so najpomembnejši povzročitelji predrakavih sprememb materničnega vratu, je zelo pogosta in se prenaša z intimnimi stiki. Na srečo pri večini okuženih žensk okužba v osmih do dvanajstih mesecih spontano mine, pri približno 10 odstotkih žensk pa se razvije trajna okužba. Posledice trajne okužbe so predrakave spremembe na materničnem vratu. Če jih ne odkrijemo in pravočasno ne zdravimo, se iz njih razvije rak materničnega vratu. V Sloveniji je cepivo proti okužbi s HPV dostopno od konca leta 2006, od leta 2009 pa imajo deklice 6. razredov na voljo možnost brezplačnega cepljenje. Po 15. letu starosti odločajo o prostovoljnem cepljenju mladostnice same, pred tem pa je odločitev za preventivno cepljenje odvisna od njihovih staršev. Skupna precepljenost za deklice v 6. in 8. razredu osnovne šole je bila v šolskem letu 2013/14 v celjski regiji 60-odstotna, v Sloveniji pa 50-odstotna. Zdravstveni strokovnjaki spodbujajo cepljenje pred prvim spolnim odnosom in poudarjajo, da je cepivo varno in učinkovito.

Tudi jetrnega raka lahko preprečimo s cepljenjem. Rak na jetrih je lahko posledica kronične okužbe s hepatitisom B. Virus se prenaša s stikom z okuženo krvjo, s spolnimi odnosi in z matere na otroka med nosečnostjo ali pri porodu. Hepatitis B je razširjen po vsem svetu. Bolezen je najbolj prisotna v Srednji in Južni Ameriki, jugovzhodni Aziji ter v nekaterih državah vzhodne Evrope. Vsako leto se pojavi približno štiri milijone novih primerov okužbe, približno milijon ljudi pa umre za kroničnimi posledicami raka jeter in jetrne ciroze. Po ocenah strokovnjakov živi v Sloveniji približno 20.000 kroničnih nosilcev virusa, med katerimi je veliko kroničnih jetrnih bolnikov. »Kako se bo jetrno vnetje odražalo in kakšne posledice bo pustilo, je odvisno od lastnosti virusa, obrambnih sposobnosti organizma in nekaterih zunanjih dejavnikov. Verjetnost za raka na jetrih pri kronično okuženih z virusom hepatitisa B je desetkrat večja, kot je tveganje za nastanek pljučnega raka pri kadilcih. Akutna okužba pri 90 odstotkih odraslih v glavnem mine brez posledic. Pri 10 odstotkih okuženih odraslih, 25 odstotkih okuženih otrok in 80 odstotkih okuženih novorojenčkov pa bolezen preide v kronično obliko, ko virusna okužba traja vsaj šest mesecev in se kaže s patološkimi izvidi laboratorijskih preiskav krvi za oceno delovanja jeter ter s spremembami jetrnega tkiva. Kronični bolniki lahko v nekaj letih zbolijo za jetrno cirozo oziroma jetrnim rakom. Jetrna odpoved zaradi kronične okužbe z virusom hepatitisa B je razlog za pet do deset odstotkov presaditev jeter,« je pojasnila prim. dr. Alenka Trop Skaza. V Sloveniji je cepljenje proti hepatitisu B od leta 1998 obvezno za otroke pred vstopom v osnovno šolo. Otroci prejmejo tri odmerke cepiva v pol leta. Mladi odrasli, rojeni po letu 1991, so v naši državi po večini cepljeni proti hepatitisu B. V šolskem letu 2014/15 je bilo s tremi odmerki cepiva proti hepatitisu B v Sloveniji cepljenih 88,8 odstotka otrok v prvih razredih osnovnih šol, v celjski regiji pa 95,4 odstotka. Odraslim, ki v otroštvu niso bili cepljeni, cepljenje priporočajo. Prav tako cepljenje priporočajo tistim, ki potujejo v bolj ogrožena območja.

Rak materničnega vratu in rak jeter sta torej raka, ki ju zmoremo preprečevati s preventivnim cepljenjem. Kot univerzalno priporočilo pri preprečevanju vseh vrst raka in drugih resnih zapletov v zdravju pa zdravstveni strokovnjaki poudarjajo vlogo premišljenega, zmernega in zdravega načina življenja. Ogroženost z rakom gotovo zmanjšujemo tudi z zdravim vedenjskim slogom.