V letu 2025 je umrlo 21.223 prebivalcev Slovenije, kar je 238 smrti manj, kot v preteklem letu (v letu 2024). Vsak dan je povprečno umrlo 58 prebivalcev. Poprečna starost umrlih je bila 79,3 let. Vodilni vzroki umrljivosti pa srčno-žilne bolezni ter rakava obolenja.
Starost prebivalcev Slovenije, ob smrti, se viša že več desetletij. Tako se je, glede na preteklo leto, malce zvišala tudi v letu 2025; za 0,1 %. Ženske praviloma v povprečju umirajo pri višjih starostih kot moški.
Največ prebivalcev je umrlo zaradi bolezni srca in ožilja (bolezni obtočil) ter zaradi rakavih obolenj (neoplazem), ki so skupaj predstavljala 68 % vseh vzrokov smrti. Vodilni vzroki smrti so med spoloma podobni, nekoliko se razlikuje le njihov vrstni red.
Razlike v vodilnih (najpogostejših) vzrokih smrti se pojavijo med različnimi starostnimi obdobji. V nižjih starostih je največ umrlih zaradi stanj, ki izvirajo v perinatalnem obdobju, prirojenih deformacij ter poškodb in zastrupitev, v srednjem obdobju življenja zaradi rakavih obolenj ter duševnih motenj, v višjih starostih pa predvsem zaradi srčno žilnih bolezni ter rakavih obolenj.
OSNOVNI POJMI:
Podrobnejši podatki in več informacij se nahaja na NIJZ podatkovnem portalu.
Zbirka podatkov o umrlih osebah predstavlja glavni vir podatkov o umrljivosti prebivalstva in zajema podatke o vseh prebivalcih Slovenije, ki so v referenčnem letu od 1. januarja do 31. decembra umrli na ozemlju Slovenije ali v tujini. Zbirka podatkov o umrlih osebah sicer vključuje tudi podatke o prebivalcih drugih držav umrlih na teritoriju Slovenije ter podatke o državljanih Slovenije, ki so umrli v tujini, vendar po statistični definiciji prebivalstva niso prebivalci Slovenije in so bili vpisani v matični register na podlagi izpiska iz matične knjige umrlih pristojnega tujega organa. Teh podatkov na podatkovnem portalu NIJZ ne prikazujemo.
Zbirka podatkov o umrlih osebah vsebuje osnovne osebne podatke o umrlih osebah, podatke o prebivališču ter datumu in mestu smrti, pa tudi podatke o vseh okoliščinah in vzrokih smrti. Zbirka predstavlja standardiziran način zbiranja podatkov, ki se v daljšem časovnem obdobju ni pomembno spreminjal. Glavne spremembe vsebine so se zgodile v beleženju in kodiranju osnovnega vzroka smrti, ki sta sledila razvoju Mednarodne klasifikacije bolezni (MKB) z vsemi priporočili in napotki za kodiranje. Vir podatkov o prebivališču ter ostalih osnovnih podatkov o umrli osebi je Centrali register prebivalstva. Za ostale podatke pa je vir obrazec Zdravniško potrdilo o smrti in poročilo o vzroku smrti. Zbirka se vsebinsko dopolnjuje še s podatki iz sekundarnih virov, in sicer Centralnega registra prebivalstva, Registra raka, Registra tuberkuloze, Prijav poškodb pri delu, Evidence nalezljivih bolezni, ter podatkovnih zbirk Statističnega urada RS.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
