Uvodoma je zbrane pozdravil generalni direktor NIJZ izr. prof. dr. Branko Gabrovec, ki je poudaril pomen programa Skupaj za zdravje ter vlogo preventive pri zmanjševanju bremena kroničnih bolezni. Izpostavil je dobre rezultate Slovenije, in kako smo v evropskem in mednarodnem prostoru prepoznani kot primer dobre prakse integriranega pristopa k preventiv, prav tako se model slovenskih centrov za krepitev zdravja prenaša tudi v druge evropske države.
V nadaljevanju je državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje Tea Košir v pozdravu izpostavila pomen vlaganja v preventivo, saj kronične bolezni še vedno pomembno vplivajo na kakovost življenja ljudi ter predstavljajo veliko breme za zdravstveni sistem, posameznika in družbo. Dejala je, da ima pri tem pomembno vlogo državni program Skupaj za zdravje, ki omogoča pravočasno prepoznavanje zdravstvenih tveganj, podporo ljudem pri spreminjanju življenjskega sloga ter pomoč tistim, ki že živijo s kroničnimi boleznimi. Dodala je, da mora preventiva temeljiti in se razvijati na podlagi znanstvenih dokazov: ”Na Ministrstvu za zdravje želimo tudi v prihodnje podpirati razvoj dostopne, povezane in na dokazih temelječe preventive, ki se bo znala odzivati na spreminjajoče se potrebe prebivalstva.”
Sanja Vuzem iz pisarne Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Sloveniji je izpostavila, da se zdravstveni sistemi ne smejo osredotočati zgolj na zdravljenje bolezni. Enako pozornost morajo namenjati promociji zdravja, preprečevanju bolezni in njihovemu zgodnjemu odkrivanju. “Prav ta usmeritev je jasno vključena v Drugi evropski program dela Svetovne zdravstvene organizacije za obdobje 2026–2030. Program med drugim poudarja, da je treba preventivo postaviti v središče prizadevanj za zmanjševanje nenalezljivih bolezni in izboljšanje duševnega zdravja ter ustvarjati okolja, ki ljudem omogočajo zdravo življenje in zdravo staranje,” je sklenila Sanja Vuzem, vodja pisarne SZO.
Radivoje Pribakovič Brinovec, vodja programa Skupaj za zdravje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje je spomnil, da je Slovenija ena redkih držav, kjer lahko v ambulanti osebnega zdravnika dobimo tudi preventivne storitve. V primeru zaznave tveganj za kronične bolezni, pa smo usmerjeni v centre za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih, kjer nam pomagajo pri spremembi življenjskih navad. Vse je pozval k udeležbi na preventivni pregled in v program Skupaj za zdravje, ki je za vse z obveznim zavarovanjem, brezplačen: “To je lahko za koga neprijetno, če morebiti ugotovimo, da niso vsi rezultati najboljši, a mi smo tukaj, da vam pomagamo skozi proces.”
Prvi dan je bil namenjen aktualnim temam na področju preventive. Obravnavani so bili psihološki vidiki soočanja s kroničnimi boleznimi ter pomen komunikacije, povezava med motnjami spanja in zdravjem srca, vpliv alkohola ter onesnaženega zraka na zdravje in prenovljeni Evropski kodeks proti raku. Plenarni del se je sklenil z okroglo mizo o povezanosti in prepletanju različnih strategij in programov preventive.
Drugi dan so bile vsebine razdeljene na 7 sekcij, in sicer s področja gibanja in spanja, sodobnih pristopov v integrirani preventivi kroničnih bolezni, s področja komuniciranja za čim širšo dostopnost, psihoedukacije kot orodja za spremembe, sladkorne bolezni in timske obravnave, ena sekcija je bila namenjena praktičnim pristopom pri opuščanju tveganih vedenj in celostne obravnave debelosti.
Pomemben del programa je predstavljala integrirana preventiva kroničnih bolezni v praksi. Udeleženci so razpravljali o pomenu usklajenega tima, komunikacije in povezovanja med ambulantami družinske medicine, centri za krepitev zdravja, patronažnim zdravstvenim varstvom in skupnostjo. Predstavljeni so bili tudi pristopi laične podpore, možnosti uporabe umetne inteligence ter primeri povezovanja različnih strok pri obravnavi kroničnih bolnikov.
Tonska izjava predstojnika Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja
