Hrana postaja vse pomembnejša dobrina, saj je tesno povezana z zdravjem ljudi, stabilnostjo družbe in varovanjem okolja. Zaradi naraščajočih količin odpadne hrane je pomembno, da prepoznamo, kje v verigi preskrbe s hrano nastajajo največje izgube, ter sprejmemo ukrepe za njihovo zmanjševanje. Problem odpadne hrane nima le okoljskih posledic, temveč tudi pomembne ekonomske in socialne razsežnosti.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2024 v Sloveniji zavrženih 168.318 ton hrane oziroma povprečno 79 kilogramov na prebivalca. Največ odpadne hrane – kar 44 odstotkov oziroma približno 73.600 ton – nastane v gospodinjstvih. Najpogosteje zavržemo zelenjavo, sadje, pekovske izdelke ter meso in mesne izdelke.
Povprečen prebivalec Slovenije je leta 2024 v gospodinjstvu zavrgel približno 35 kilogramov hrane, pri čemer bi bila skoraj tretjina te hrane še vedno užitna. Z boljšim načrtovanjem nakupov, pravilnim shranjevanjem živil in bolj premišljeno pripravo obrokov bi lahko velik del hrane ostal na krožnikih namesto med odpadki.
Odpadna hrana predstavlja tudi finančno izgubo. V času višjih cen hrane in življenjskih stroškov vsaka zavržena vrečka hrane pomeni izgubljen denar. Poleg tega se z zavrženo hrano izgubijo tudi vsi viri, ki so bili potrebni za njeno pridelavo, predelavo, prevoz in prodajo.
Za pridelavo enega jabolka je potrebnih približno 70 litrov vode, za kozarec mleka okoli 200 litrov, za skodelico kave približno 140 litrov, priprava hamburgerja pa lahko zahteva tudi do 2.400 litrov vode. Zato zmanjševanje količin odpadne hrane pomembno prispeva k varovanju naravnih virov in bolj trajnostnemu načinu življenja.
Zakaj hrano zavržemo?
V gospodinjstvih hrano najpogosteje zavržemo zaradi prevelikih ali nepremišljenih nakupov, slabega načrtovanja obrokov ter nepravilnega shranjevanja živil ali ostankov pripravljenih jedi. Pogost razlog je tudi nerazumevanje označb rokov uporabe. Mnogi živila zavržejo takoj po preteku datuma »uporabno najmanj do«, čeprav so ta pogosto še vedno varna za uživanje.
K nastajanju odpadne hrane prispevajo tudi prevelike porcije, neporabljeni ostanki hrane ter spremenjene dnevne okoliščine, zaradi katerih kupljena hrana ostane neporabljena.
Kaj lahko storimo?
Že majhne spremembe vsakodnevnih navad lahko pomembno zmanjšajo količino odpadne hrane. Tukaj je nekaj predlogov:
Pomembno je razlikovati med oznakama:
Veliko živil je lahko varnih za uživanje tudi po datumu »uporabno najmanj do«, če so pravilno shranjena in ne kažejo znakov pokvarjenosti. Pri preverjanju ustreznosti živil si lahko pomagamo tudi z videzom in vonjem, vendar ta ne nadomeščata upoštevanja rokov uporabe, predvsem pri živilih z oznako »uporabiti do«.
Te preproste navade lahko zmanjšujejo količino odpadne hrane, hkrati pa prispevajo tudi k prihranku denarja in prispevajo k bolj zdravemu ter trajnostnemu življenjskemu slogu.
Čeprav je Slovenija glede količin odpadne hrane pod evropskim povprečjem, imamo še vedno veliko možnosti za izboljšave. Eden izmed preprostih in učinkovitih ukrepov je tudi vodenje dnevnika odpadne hrane v gospodinjstvu. Z beleženjem vrst in količin zavržene hrane lahko lažje prepoznamo svoje navade, ugotovimo najpogostejše razloge za nastajanje odpadkov ter bolje načrtujemo nakupe in pripravo obrokov.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.