Med 4. in 8. majem 2026 bo po vsej Evropi potekal evropski teden javnega zdravja, pobuda Evropskega združenja za javno zdravje (EUPHA), ki povezuje stroko, institucije, lokalne skupnosti, izobraževalne ustanove in civilno družbo.
Namen tedna je povečati razumevanje pomena javnega zdravja ter spodbuditi ukrepe, ki izboljšujejo zdravje prebivalcev. Letošnja osrednja tema je Vlaganje v trajnostno zdravje in dobro počutje.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje vsak dan spremljamo dejavnike, ki vplivajo na zdravje ljudi, pripravljamo strokovne podlage, analiziramo podatke, razvijamo preventivne programe in podpiramo odločevalce pri sprejemanju ukrepov. Evropski teden javnega zdravja je priložnost, da izpostavimo, kako široko področje zajema javno zdravje in kako pomembno je za kakovost življenja vseh generacij.
Na zdravje ne vpliva le zdravstveni sistem. Pomembne so tudi odločitve na področju prometa, okolja, šolstva, prehrane, dela in stanovanjske politike. Na NIJZ zagovarjamo pristop Zdravje v vseh politikah, saj lahko dobro načrtovani ukrepi zmanjšujejo tveganja in izboljšujejo pogoje za zdravo življenje. Primeri takih ukrepov so varne poti za pešce in kolesarje, manj hrupa v urbanem okolju, dostop do zdrave prehrane v šolah ter podpora gibanju na delovnem mestu.
Vsi prebivalci nimajo enakih možnosti za zdravo življenje. Na zdravje vplivajo dohodek, izobrazba, zaposlitveni status, bivalno okolje in dostopnost storitev. NIJZ spremlja razlike v zdravju med regijami in prebivalstvenimi skupinami ter pripravlja strokovne podlage za zmanjševanje neenakosti. To vključuje podporo lokalnim skupnostim, krepitev preventivnih programov, dostopnejše informacije in ukrepe, usmerjene tja, kjer so potrebe največje.
Duševno zdravje je sestavni del zdravja. Dobro duševno počutje vpliva na odnose, delo, učenje in vsakdanje delovanje. NIJZ sodeluje pri programih krepitve duševnega zdravja, preprečevanja stisk ter zgodnjega prepoznavanja težav. Pomembno vlogo imajo skupnostne storitve, centri za duševno zdravje, osebni zdravniki, šole, delovna okolja in nevladne organizacije. Povezano delovanje omogoča hitrejšo pomoč in boljšo podporo ljudem v stiski.
Zanesljive informacije so temelj varovanja zdravja. Napačne ali zavajajoče informacije lahko vplivajo na odločitve posameznikov in zmanjšujejo zaupanje v strokovne institucije. Zato NIJZ redno pripravlja preverjene, razumljive in strokovno utemeljene vsebine za javnost. Pomembno je preveriti vir informacije, datum objave in strokovno podlago navedb. Pri zdravstvenih temah naj bodo prvi vir uradne institucije in zdravstveni strokovnjaki.
Za zdravje prebivalcev skrbi širok krog strokovnjakov. Na področju javnega zdravja delujejo epidemiologi, statistiki, strokovnjaki za promocijo zdravja, raziskovalci, komunikatorji in številni drugi profili. Na NIJZ njihovo delo obsega spremljanje nalezljivih bolezni, analizo trendov zdravja, pripravo priporočil, razvoj preventivnih kampanj ter odzivanje ob izrednih dogodkih. Vlaganje v znanje, kadre in sodelovanje je nujno za uspešen javnozdravstveni sistem.
Evropski teden javnega zdravja opozarja, da je zdravje skupna odgovornost. Z usklajenimi politikami, zmanjševanjem neenakosti, podporo duševnemu zdravju, zaupanjem v stroko in krepitvijo kadrov gradimo bolj zdravo družbo. Na NIJZ zato tudi letos v tem tednu izpostavljamo ključne teme, podatke in priporočila za zdravje prebivalcev Slovenije.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
