Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu 2026 – varujte svoj sluh, varujte svoje zdravje
29. aprila 2026 obeležujemo 31. mednarodni dan ozaveščanja o hrupu. Dan je namenjen opozarjanju na škodljive učinke hrupa na sluh, zdravje in kakovost življenja.
29. aprila 2026 obeležujemo 31. mednarodni dan ozaveščanja o hrupu. Dan je namenjen opozarjanju na škodljive učinke hrupa na sluh, zdravje in kakovost življenja.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje hrup obravnavamo kot pomemben dejavnik tveganja za zdravje. Preučujemo vplive okoljskega hrupa na zdravje in počutje ljudi, sodelujemo pri pregledu prostorskih načrtov in politik ter izvajamo aktivnosti obveščanja in ozaveščanja javnosti. Podpiramo ukrepe za zmanjševanje izpostavljenosti hrupu in za zagotavljanja zdravega bivalnega okolja.

Hrup cestnega prometa predstavlja največje breme bolezni zaradi okoljskega hrupa. Posledice čezmerne izpostavljenosti so vznemirjenost, stres, slabša koncentracija, motnje spanja in dolgoročno povečano tveganje za bolezni srca in ožilja. Poškodb sluha zaradi izpostavljenosti hrupu cestnega prometa ne pričakujemo. Strateška karta hrupa cestnega prometa v Ljubljani prikazuje obremenitve s hrupom za obdobje celega leta.

Izpostavljenost visoki glasnosti hrupa, kot so poki petard in podobni zvoki, lahko povzroči poškodbe sluha v zelo kratkem času. Manjše poškodbe sluha lahko nastajajo tudi ob obiskih glasnih koncertov in prireditev. Poškodb se v takih primerih ne zavemo takoj, se pa kopičijo in ko jih opazimo, jih ne moremo več popraviti. Izguba sluha vpliva na počutje in vsakdanje delovanje. Raziskave povezujejo izgubo sluha s socialno izolacijo, depresijo, večjim tveganjem za padce in z upadom kognitivnih sposobnosti. Slikanica za odrasle in otroke Dobro, da imam ušesa! Dobro, da slišim! je namenjena otrokom in odraslim v vrtcih in osnovnih šolah, da skupaj spoznavajo pomen sluha.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je velik del mladih izpostavljen tveganju za okvaro sluha zaradi poslušanja glasne glasbe v prostem času. Izpostavljenost hrupu lahko poškoduje sluh v vseh starostnih obdobjih. Posebej tvegane so dejavnosti, kjer so zvoki glasni in izpostavljenost traja dlje časa. Najpogosteje se poškodbe sluha pojavijo na delovnem mestu (glasbeniki, kovinskopredelovalna industrija, tkalnice, gradbena dela ipd.)

Intenziteto zvoka izražamo v decibelih. Dolgotrajna izpostavljenost zvoku do 70 dB ni škodljiva za naš sluh. Glasnejši zvok pa že lahko povzroči poškodbe, ki so večje, ko je čas izpostavljenosti daljši. Prekomeren zvočni tlak poškoduje občutljive celice v notranjem ušesu. Sprva se lahko pojavijo prehodne težave, sčasoma pa nastanejo trajne okvare sluha.
Izpostavljenost hrupu povečuje tudi tveganje za tinitus. Tinitus se kaže kot zvonjenje, brenčanje ali šumenje v ušesih ali glavi brez zunanjega vira zvoka. Simptomi se včasih umirijo, v nekaterih primerih pa vztrajajo dalj časa. Pogosti sprožilci so koncerti, glasni dogodki in drugi viri močnega hrupa. Pri izrazitih težavah je smiselna obravnava pri specialistu.
Varovanje sluha pomeni varovanje zdravja in dobrega počutja.
