NIJZ

Spomladanska utrujenost

NIJZ

Ob daljšanju dni in vse toplejšemu vremenu za večino pomlad predstavlja letni čas optimizma, energije in rasti. Vseeno pa se kar nekaj ljudi marca in aprila spopada z bolj neprijetnimi platmi prehoda v toplejši del leta in sicer s t.i. spomladansko utrujenostjo.

Zadnje posodobljeno: 16.04.2026
Objavljeno: 16.04.2026

Spomladanska utrujenost se najpogosteje izraža kot povečana utrujenost, zaspanost in splošno pomanjkanje energije, lahko pa se pojavijo tudi težave s koncentracijo ali čustvena nihanja, povečana razdražljivost in tesnobnost. Z njo se srečujejo ljudje različne starosti, večja verjetnost za njen nastanek pa je pri tistih, ki so manj fizično aktivni in v manjši meri upoštevajo priporočila za zdrav življenjski slog ter pri starejših in imunsko oslabljenih posameznikih. Sama po sebi spomladanska utrujenost ni bolezensko stanje in je izrazito prehodne narave. Je pa zelo pomembno, da jo znamo ločiti ob drugih, trajnejših in za naše zdravje bolj nevarnih stanj oz. bolezni.

Izmenjavanje letnih časov predstavlja naraven cikel, na katerega so naša telesa dobro prilagojena. Kljub temu so zaradi prepleta različnih dejavnikov in individualne dovzetnosti za nekatere ti prehodi zahtevnejši. Spremembe v temperaturi in količini svetlobe vplivajo na telesne procese, kot so širjenje žil, pospešen metabolizem, večja poraba energije ter ravni nekaterih hormonov (serotonina, estrogena in testosterona). Telo dodatno obremenjujejo tudi dnevna temperaturna nihanja ter spremembe v načinu življenja, saj smo spomladi običajno bolj aktivni. Pri nekaterih so ti učinki izrazitejši – zlasti pri ljudeh s sezonskimi alergijami, kroničnimi boleznimi ali drugimi stanji ter pri nosečnicah. K občutku utrujenosti in neravnovesja prispeva tudi spomladanski premik ure.

Pri spomladanski utrujenosti si lahko pomagamo z ukrepi na kratek in dolgi rok. Kratkoročno je pomembno, da v tem obdobju zmanjšamo dnevne obremenitve in ne pretiravamo. Pri tem si zagotovimo dovolj počitka, uživamo uravnoteženo in lažje prebavljivo prehrano ter poskrbimo za zadosten vnos tekočine. Priporočljivo je tudi, da se dovolj gibamo in zadržujemo na prostem ter da upoštevamo dobro spalno higieno, saj kakovosten spanec bistveno vpliva na počutje.

V resnici pa so bolj pomembni dolgoročni ukrepi, saj se spomladanska utrujenost pogosto ponavlja in je lahko tudi znak, da naše telo potrebuje spremembe. To v praksi pomeni, da zdrave izbire – uravnotežena prehrana, redno gibanje, kakovosten spanec – postanejo del vsakdana in ne le sezonski ukrep. Hkrati je pomembno tudi opuščanje škodljivih navad, kot sta kajenje in pretirano uživanje alkohola. K dobremu počutju dolgoročno pomembno prispevajo še aktivnosti, ki nas veselijo ter kakovostni, podporni odnosi. Pomembno je tudi, da smo pozorni na svoje počutje, znamo prepoznati stres ter poiščemo podporo, ko jo potrebujemo.

Z ustreznim in pravočasnim pristopom lahko torej spomladansko utrujenost iz vira stiske preoblikujemo v normalen, prehoden odziv telesa, ki ga je mogoče učinkovito omiliti in obvladati.

Več nasvetov, kako poskrbeti za svoje počutje najdete na spletni strani Programa Mira.

 

Za dobro javno zdravje
Varnost živil

Kampanja Safe2Eat: znanstveno podprte smernice varne hrane

Podrobno
Nalezljive bolezni

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno

Išči