Infekcijska mononukleoza

Povzročitelji
Infekcijsko mononukleozo povzroča najpogosteje virus Epstein – Barr (EBV), redkeje citomegalovirus (CMV). Podobni bolezenski znaki so prisotni tudi pri vnetju žrela, ki ga je povzročil streptokok, povečane bezgavke pa pri najrazličnejših infekcijskih boleznih kot npr. toksoplazmozi, rdečkah, okužbi s  HIV  in še številnih drugih.

Inkubacijska doba
Čas od okužbe do pojava bolezni je relativno dolg. Bolezenski simptomi in znaki infekcijske mononukleoze (kot so vročina, bolečina v žrelu, povečane bezgavke) se pojavijo 4 do 6 tednov po okužbi in običajno ne vsi istočasno, pač pa se razvijajo postopoma.

Način prenosa
Virusi, ki povzročajo infekcijsko mononukleozo, se prenašajo preko sline  –  med mladostniki se pogosto prenesejo ob poljubljanju. EBV se izjemoma prenese preko darovane krvi z akutno okuženega darovalca na prejemnika transfuzije ali ob presaditvi organa.

Dovzetnost za okužbo
Za EBV so sprejemljivi vsi, ki se prvikrat v življenju okužijo. Večina okužbo preboli brez simptomov, pri 25 % pa se pojavi infekcijska mononukleoza.

Simptomi in znaki bolezni     
Infekcijska mononukleoza se največkrat začne podobno kot angina – s slabim počutjem, utrujenostjo, bolečinami v žrelu, glavobolom, porastom telesne temperature. Bolniki opazijo povečane bezgavke na vratu, v pazduhah in v dimljah. Če hkrati jemljejo antibiotike, se na koži celega telesa pojavi izpuščaj. Zdravnik ob pregledu zatipa povečano vranico in jetra.
Pregled krvi pokaže povišan C-reaktivni protein, nenavadno spremenjene limfocite (»atipične limfocite« značilne za okužbo z EBV), lahko je tudi znižano število nevtrofilnih levkocitov in krvnih ploščic (trombocitov). Tudi testi jetrne funkcije so pogosto izven normalnega območja.
Zdravnik na okužbo z EBV pomisli pri bolniku z vročino, vnetnimi spremembami v žrelu, povečanimi bezgavkami, povečano vranico in jetri ter ob prisotnosti atipičnih limfocitov v krvi. Za potrditev okužbe z EBV ali CMV pa je potrebno narediti mikrobiološke teste.
Infekcijska mononukleoza je lahko relativno dolgotrajna bolezen – vročina izjemoma vztraja tudi do en  mesec, običajno pa precej manj časa. Bolniki se slabo počutijo, so utrujeni, tudi ko se telesna temperatura povrne v normalno območje. Nekateri še pol leta po preboleli infekcijski mononukleozi slabo prenašajo težje telesne napore. Bolezen postopno izzveni, kroničnih oblik ni.

Kužnost
Infekcijska mononukleoza se prenaša zgolj med ljudmi. V izločkih (predvsem v slini) okužene osebe je EBV lahko prisoten tudi več mesecev. Po preboleli bolezni se razvije imunost, ki preprečuje ponoven pojav infekcijske mononukleoze.

Zdravljenje
Protivirusnega zdravila, ki bi skrajšal potek infekcijske mononukleoze, ni na voljo. Bolnik si lahko zgolj olajša težave, ki se pojavijo ob infekciji. Svetuje se počitek, izogibanje telesnim naporom in uživanje primerne količine tekočin. Zaradi vročine potrebujemo bistveno več tekočin kot običajno, da ne nastopi izsušitev, ki še dodatno poslabša naše počutje.
Povišano telesno temperaturo znižujemo z antipiretiki (zdravila za znižanje telesne temperature) kot so paracetamol, aspirin.
Antibiotiki nimajo vpliva na potek infekcijske mononukleoze in jih ne jemljemo. Na začetku infekcijska mononukleoza poteka zelo podobno kot angina, zato bolnik prične jemati betalaktamske antibiotike (npr. ampicilin, amoksicilin s klavulansko kislino), ki pa ne privedejo do izboljšanja, samo povečajo verjetnost, da se bo pojavil izpuščaj.
Okrevanje po preboleli infekcijski mononukleozi je dolgotrajno. Zelo pomembno je, da se ne ukvarjamo s športnimi aktivnosti, dokler se ne počutimo popolnoma zdrave. Posebno pomembno je, da ne sodelujemo pri športih aktivnostih (npr. pri borilnih športih, vseh športih, kjer je možen pritisk na trebuh), kjer bi že srednje močan pritisk na povečano vranico, nabito s krvjo, privedel do razpoka vranice in notranje krvavitve.

Preprečevanje okužb
Cepiva proti infekcijski mononukleozi ni. Okužbo preprečimo z dobrimi higienskimi navadami  – ne delimo osebnih predmetov kot so zobne krtačke, ne pijemo iz istega kozarca ali steklenice, ne uporabljamo istega jedilnega pribora ipd.