Stare modrosti o alkoholu bi bilo vredno premisliti na novo

Veliko ljudi je pozornih na to, kako na njih vplivajo preveč sladkorja in soli ter premalo gibanja. Do alkohola pa imamo kot mokra kultura drugačno držo. Pitje alkoholnih pijač je za mnoge navada; pijemo pri jedi, ‘za prebavo’, pijemo v družbi, ‘za dobro voljo’, pijemo ‘na zdravje’ ali zato, da bi si pomagali ob različnih težavah, bodisi telesnih ali duševnih. Tako pridemo do cele vrste različnih prepričanj, modrosti in nasvetov, ki pa seveda ne držijo. Tem mitom danes nasprotujejo jasna in pregledna strokovna in znanstvena spoznanja.

Dobro za kri, proti prehladu in za spanje?

Eden najpogostejših izgovorov za pitje rdečega vina je, da je dobro za kri, za srce in krvni obtok. Novejše raziskave kažejo, da to ni res in da lahko pitje alkohola vpliva celo na pojav miokardije in srčnega infarkta. Alkohol v večjih količinah okvarja srčno mišico, vpliva na ritem bitja srca, zvišuje krvni tlak ter povečuje količino maščobe v krvi, telesno težo in tveganje za hemoragično možgansko kap. Večje količine popitega alkohola lahko sčasoma povzročijo tudi slabokrvnost zaradi motene presnove vitaminov, ki so soudeleženi pri tvorjenju rdečih krvnih celic. Mit o dobrobiti kozarca rdečega vina je torej razbit.

Kaj pa tisti o zdravem šilcu žganja, ko se nas loteva prehlad, saj alkohol razkužuje, ubija viruse in bakterije? To je za določeno obliko etanola lahko res, če gledamo zunanjo uporabo, kot je razkuževanje rok in površin. Kar se tiče pitja alkoholnih pijač, pa ta mit zagotovo ne drži. Pitje alkohola pravzaprav dodatno obremeni naš organizem in celo poveča možnost okužbe in vnetnih procesov še 24 ur po zaužitju. S tem, ko za boj proti prehladu spijemo ‘kratkega’, virusom torej olajšamo pot in ne nasprotno.

Pa kozarček, dva pred spanjem, da se sprostimo in lažje zaspimo? Čeprav ima popita alkoholna pijača lahko kdaj sprostitveni učinek in olajša uspavanje, alkohol in spanje nista prijatelja. Že manjša količina popitega alkohola se takoj vsrka v krvni obtok in med drugim škodljivo učinkuje tudi na možgane in živčni sistem. To pa lahko vpliva na moten potek spanja in moteno dnevno budnost.

V hladnejših mesecih je pogost tudi mit, da se z alkoholom grejemo. V resnici pa tako dosežemo celo nasproten učinek: pod vplivom alkohola se žile v podkožju razširijo, zaradi česar ima človek res občutek, da mu je topleje, vendar takrat izgublja več toplote, kot bi je sicer. Kot kaže, vse stare modrosti le niso zlata vredne – o nekaterih bi bilo treba temeljito premisliti.

Odvisnost ni edina težava

S tem, ko je alkohol prisoten praktično povsod v vsakdanjiku, dobimo lažen občutek, da nam ne škoduje, saj ga pijemo le “tu in tam” ali pa “manj kot drugi”. Pogosto je tudi, da imamo v mislih le dolgoročne posledice pitja, kot so težje bolezni ali zasvojenost, pri tem pa spregledamo prve škodljive vplive alkohola, kot so nihanje razpoloženja, slabši spanec, slabša imunost ali pogostejši konflikti z bližnjimi. Vsako pitje alkohola namreč predstavlja tveganje za naše zdravje, odnose ter splošno počutje, zato bi bilo smiselno razmisliti o potrebni spremembi v smeri zmanjšanja ali opustitve pitja alkohola. Možnosti podpore pri vzpostavljanju bolj zdravih življenjskih izbir je več. Med drugim so lahko v pomoč SOPA individualni posveti s strokovnjaki v Centru za krepitev zdravja v zdravstvenem domu. Bolj zdrav odnos do pitja alkohola bo pozitivno prispeval k boljšemu zdravju nas in naših bližnjih, zato naj bo ena od novoletnih zaobljub tudi: “Ko piješ manj ali nič, je tebe več za vse”.

Več informacij najdete na spletni strani www.sopa.si

Vabljeni tudi k poslušanju pogovorne radijske oddaje, v kateri je obrazložen vpliv pitja alkohola na zdravje ljudi.