Patronažno varstvo danes – priložnost za jutri

Zaradi naraščanja potreb po zdravljenju in zdravstveni negi v domačem okolju, ki so posledica staranja prebivalstva, novih medicinskih doktrin ter s tem hitrejšega odpuščanja iz bolnišnic se je breme izvajanja teh obravnav v celoti preneslo na mrežo izvajalcev patronažnega zdravstvenega varstva. Ti posledično skoraj ne utegnejo več izvajati preventive, sicer izjemno pomembne zlasti pri skrbi za najbolj ranljive. Delovanje patronažnega zdravstvenega varstva v dobrobit posameznika, družine in skupnosti mora ostati pomemben element zagotavljanja enakosti pri dostopu do zdravstvenih storitev, zato smo na NIJZ v sodelovanju z Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov (Zbornico – Zvezo) 6. novembra 2025 organizirali posvet z naslovom »Patronažno varstvo danes – priložnost za jutri« in v sodelovanju z vpletenimi iskali možne rešitve za ohranitev njegove temeljne, torej preventivne vloge.

Ne bo odveč ponoviti: služba je bila ustanovljena za svetovanje družini in posameznikom o zdravem načinu življenja in zdravstvenih problemih, za zgodnje odkrivanje bolezni in zdravstveno nego novorojenčkov in porodnic ter starejših, bolnih in invalidov, za zdravstveno in socialno obravnavo posameznika, družine in skupnosti – a poslanstvu navkljub je lani odstotek preventivnih obravnav dosegel najnižjo vrednost v sedemdesetletni zgodovini.

Za namen posveta se je skupina strokovnjakov poglobila v različne vire podatkov o patronažnem zdravstvenem varstvu, jih analizirala in prvič predstavila javnosti. Namen njihovega večmesečnega dela je bil prikazati pozitivne stvari in z dokazi opozoriti na nevarnosti in izzive.

Nekaj ključnih poudarkov:

V zadnjih desetih letih so bile v patronažnem varstvu uvedene številne novosti in nadgradnje na področju preventivnih obravnav, ki so bile razvite in pilotirane v vnaprej dogovorjenih projektih. Od 1. januarja 2021 te nadgrajene preventivne obravnave izvajajo na vseh terenskih območjih, financira jih ZZZS.

Na podlagi leta 2024 opravljenih izračunov potreb po diplomiranih medicinskih sestrah v patronažnem zdravstvenem varstvu bi jih poleg 869, kolikor jih je danes, potrebovali še približno 200 oziroma 19,2 % več kot zdaj. Predlagan normativ za tehnike zdravstvene nege v PZV je 0,2 tehnika zdravstvene nege na eno diplomirano medicinsko sestro; to pomeni, da bi glede na zdajšnje število diplomiranih medicinskih sester potrebovali 169 tehnikov zdravstvene nege oziroma 51,5 % več kot zdaj. Leta 2024 je bila povprečna starost zaposlenih 46,1 leta, največ jih je v starostni skupini od 45 do 49 let. Glede na starostno strukturo je v naslednjih 10 do 15 letih pričakovati upokojitev 39 % trenutno zaposlenih v PZV, kar odpira vprašanja zagotavljanja kadrovske vzdržnosti. Zato ni dvoma – za dolgoročno zagotavljanje kakovostnega in dostopnega patronažnega zdravstvenega varstva je nujno sistemsko reševanje kadrovskih izzivov – zlasti s povečanjem števila diplomiranih medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege, prilagajanjem mreže izvajalcev ter upoštevanjem raznolikosti posameznih terenskih območij glede na gostoto poseljenosti, demografske trende in rastoče potrebe prebivalstva. Le tako bo mogoče ohraniti funkcionalnost in dostopnost PZV kot enega od stebrov primarnega zdravstvenega sistema v Sloveniji.

Zaradi izvajanja nadgrajenih preventivnih obravnav in aktivnosti, opredeljenih v Resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028, je patronažno zdravstveno varstvo v zadnjih 10 letih dobilo 125 dodatnih timov. Vendar pa zaradi povečanja števila prebivalcev ter naraščajočih potreb po kurativnih obravnavah učinek kadrovske okrepitve na izvajanje preventivnih obravnav ni viden.

Aktualno število timov je opravilo toliko programa, kot bi bilo 70 dodatnih timov. Indeks realizacije preseženega programa iz leta v leto narašča. Več kot tri četrtine preventive v patronaži je vezane na otročnico, novorojenčka in dojenčka. Med letoma 2010 in 2024 se je število prebivalcev Slovenije povečalo za 76.973 oseb (+3,8 %), kar pomeni 0,27-% povprečno letno rast. Pri kadrovskem normativu 2.200 prebivalcev/dipl. m. s. to pomeni za 34,98 timov v 15 letih.

Leta 2024 so kurativne obravnave predstavljale že 88 % vseh obravnav. Preventivne obravnave so z 38,8 % v letu 1995, padle na zgolj 12 % vseh obravnav. Več kot ¾ preventivnih obravnav je vezanih na otročnico, novorojenčka in dojenčka, kar potrjuje tradicionalno dobro pokrito perinatalno preventivo na domu, ne odraža pa potreb populacije.

Demografske in družbene spremembe v zadnjih letih pomembno zaznamujejo delo medicinskih sester v patronažnem zdravstvenem varstvu. Narašča delež starejših pacientov s pridruženimi bolezenskimi stanji, katerih zdravstvena nega je bolj zahtevna, predvsem pa dolgotrajnejša, kar potrjuje tudi porast ponovnih kurativnih obiskov v zadnjih desetih letih. Veča se število izdanih delovnih nalogov in zahtevnost obravnav, večja je tudi obremenitev patronažnih timov. Zaradi sprememb na primarni in drugih ravneh zdravstvenega varstva ter kratkih ležalnih dob se intenzivnost in zahtevnost obravnave pacientov v domačem okolju povečujeta. Udeleženci posveta so iskali odgovor na vprašanje, kje je meja med številom izvedenih obravnav ter kakovostjo in varnostjo. Od leta 2022 dalje se delež visoko obremenjenih dni še naprej zvišuje, narašča pa tudi število paliativnih obravnav, saj vpeljava mobilnih paliativnih timov izvajalcev patronažnega zdravstvenega varstva ni razbremenila.

Razlike v podatkih o izvajanju patronažnega zdravstvenega varstva med regijami, neenakosti v zdravju ter kompleksni problemi patronažnih obravnav na pacientovem domu in v skupnosti zahtevajo sistematičen razvoj, enotno koordinacijo in vodenje, poenotenje pristopov ter kontinuirano spremljanje in evalvacijo programa preventivnega patronažnega varstva. Nujna je poenotena, kakovostna obravnava posameznikov in družin v vseh okoljih, kar bo prispevalo k zmanjševanju neenakosti do zdravja.

Na okrogli mizi, ki smo jo naslovili Partnerstvo in razvoj: pogovor o prihodnosti patronažnega zdravstvenega varstva, so predstavniki Ministrstva za zdravje, Združenja zdravstvenih zavodov, Zbornice-Zveze in NIJZ (predstavniki ZZZS so se opravičili) razpravljali o možnih rešitvah za ohranitev in krepitev patronažnega zdravstvenega varstva. Ob vprašanju, zakaj dopuščamo, da se patronažnemu varstvu nalagajo nove in nove obravnave, smo ugotavljali, da tako velikega števila obravnav na dan, kot ga imajo že danes, ne zmoremo več izvajati varno. Zaradi zagotavljanja kakovosti in varnosti, tako za paciente kot izvajalce, razmišljamo tudi o skrajnem ukrepu – vzpostavitvi čakalnih vrst. Patronažno zdravstveno varstvo je namreč edino v sistemu zdravstvenega (in socialnega) varstva, ki jih še nima. Kdo in kdaj bo pacientom in njihovim svojcem sporočil, da storitve patronažne zdravstvene nege v obsegu, kakršnega pričakujejo in potrebujejo, ne bodo več dosegljive, ker je zdravstveni sistem patronažno službo preobremenil?

Udeleženci posveta in okrogle mize so se strinjali, da mora usmerjenost delovanja patronažnega zdravstvenega varstva v dobrobit posameznika, družine in skupnosti, še posebej ranljivih skupin, ostati pomemben element zagotavljanja enakosti v dostopnosti do zdravstvenih storitev. Zato je nujno sprejeti sistemske ukrepe, ki bodo omogočali nadaljnji razvoj patronažnega zdravstvenega varstva in krepitev njegove vloge v javnem zdravju. Ukrepe smo razdelili v tri skupine – na tiste, ki jih lahko izvedemo takoj, v prihodnjem letu in v prihodnjih treh letih, ko se bomo vnovič sestali in preverili uspešnost.