Teden ozaveščanja o podhranjenosti 2025

Vsako leto novembra poteka Teden ozaveščanja o podhranjenosti – mednarodna kampanja, ki jo vodi ESPEN (Evropsko združenje za klinično prehrano). Tudi v Sloveniji se pridružujemo globalni pobudi, s katero želimo opozoriti na prepoznavanje podhranjenosti prisotne ob bolezni. Namen kampanje, ki jo organizira Slovensko združenje za klinično prehrano (SZKP)  v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), je osvetliti prepoznavanje podhranjenosti ob bolezni, njen vpliv na zdravje, pravočasno odkrivanje in ustrezno prehransko podporo v zdravstvu.

Slovenija se tudi letos pridružuje tej pobudi z namenom izpostavljanja pomena prehranske oskrbe bolnikov, ozaveščanja zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter spodbujanja aktivnosti na lokalni ravni.

Podhranjenost je skriti, a pomemben javnozdravstveni izziv

Teden ozaveščanja o podhranjenosti nas opozarja na pomen prepoznavanja, preprečevanja in obravnave podhranjenosti – tako v bolnišnicah, domovih za starejše, kot tudi v skupnosti.

Podhranjenost je motnja prehranjenosti, pri kateri nezadosten vnos energije ali posameznih hranil glede na potrebe telesa povzroči spremembe v sestavi telesa, delovanju telesa in kliničnem poteku bolezenskih stanj. Podhranjenost je lahko posledica stradanja zaradi (1) pomanjkljivega vnosa, (2) neustreznega privzema (pri malabsorpciji oziroma motnji prehajanja sestavin hrane skozi črevesno steno) ali (3) nezadostnega izkoristka hrane (pri kaheksiji oziroma izčrpanosti, ki nastane zaradi kroničnega vnetja v telesu) ob sicer zadostnem vnosu hrane. Posledice podhranjenosti so spremenjena telesna sestava (zmanjšanje deleža puste telesne mase; predvsem mišičnine v telesu) in izguba celične mase, kar vodi do zmanjšanja telesnih in duševnih sposobnosti. Podhranjenost je klinično najpomembnejša skupina motenj prehranjenosti. Diagnosticiramo jo z oceno prehranskega stanja po merilih Globalne pobude za opredelitev podhranjenosti – GLIM. Merila GLIM so trenutno najbolj uveljavljeno diagnostično orodje za diagnosticiranje podhranjenosti, ki se soglasno uporablja na globalni ravni in je že validirano na nekaterih skupinah pacientov.

V Sloveniji, tako kot drugod v Evropi, se podhranjenost pogosteje pojavlja:

• pri starejših,
• pri bolnikih z kroničnimi boleznimi (npr. rak, KOPB, srčno popuščanje, Crohnova bolezen),
• pri bolnikih z bolezenskimi stanji, ki zmanjšujejo privzem hranil (npr. sindrom kratkega črevesa, različne oblike malabsorpcije)
• pri hospitaliziranih bolnikih na splošno.

Posledice podhranjenosti vključujejo:

• izgubo mišične mase, slabšo imunost, večje tveganje za okužbe, poslabšanje funkcionalnosti in večjo odvisnost od pomoči,
• slabše okrevanje po bolezni ali operaciji,
• več zapletov in daljše hospitalizacije,
• zmanjšano kakovost življenja,
• večje tveganje za umrljivost,

zato je pravočasno in ustrezno prepoznavanje ter ukrepanje s pomočjo znanj s področja klinične prehrane izjemnega pomena.

Zakaj je zgodnje prepoznavanje ključno

Podhranjenost se pogosto razvije tiho in neopazno. Zaradi tega je redno presejanje za oceno prehranskega tveganja pri izpostavljenih posameznikih v zdravstvenih in socialnih ustanovah ključnega pomena.

Preprosta orodja za presejanje omogočajo pravočasno ukrepanje – prilagoditev prehrane, prehransko svetovanje in podporo ter zagotavljanje in spodbujanje ustrezne telesne dejavnosti in spanja. NIJZ spodbuja vključitev prehranskega ocenjevanja kot sestavnega dela zdravstvene obravnave in dolgotrajne oskrbe.

Podhranjenost lahko tudi vodi v krhkost, ki predstavlja zmanjšanje funkcionalnosti in samostojnosti. Svetovna zdravstvena organizacija jo opredeljuje kot stanje povečane ranljivosti, povezane s starostnim upadom fizioloških rezerv, ki povečuje tveganje za slabše zdravstvene izide, poškodbe, padce, hospitalizacijo in smrtnost. Na tem področju NIJZ že izvaja projekt Obvladovanje krhkosti. V Sloveniji je podobno kot drugod po Evropi in drugih razvitih državah vse večji delež prebivalcev starejših od 65 let, zaradi česar je treba posebno pozornost nameniti zdravemu in aktivnemu staranju.

Skupaj proti podhranjenosti ob bolezni

NIJZ poudarja, da prehrano posameznika uvrščamo med ključne dejavnike njegovega zdravja in kakovosti življenja. S sodelovanjem različnih ustrezno usposobljenih strokovnjakov širokega nabora disciplin – zdravnikov, dietetikov, medicinskih sester, farmacevtov in socialnih delavcev – lahko učinkoviteje prepoznamo in preprečimo podhranjenost ter zagotovimo ustrezno prehransko obravnavo za vse.

Teden ozaveščanja o podhranjenosti je priložnost, da okrepimo zavedanje o pomenu prehranske podpore ter skupaj gradimo okolje, v katerem ima vsak posameznik dostop do ustrezne prehrane in oskrbe.

Kako se lahko pridružite kampanji in sodelujete:

Za boljše razumevanje, kako prepoznati in preprečiti podhranjenost ob bolezni, si lahko pomagate z ESPEN informativnimi izročki in SZKP plakati, ki so priloženi spodaj. Gradiva vsebujejo praktične nasvete o tem:

• kaj lahko sami storimo za preprečevanje podhranjenosti,
• kaj je podhranjenost povezana z boleznijo,
• katera presejalna orodja uporabiti za oceno prehranskega tveganja,
• kako postaviti diagnozo podhranjenosti z GLIM kriteriji.

NIJZ spodbuja vse, da se seznanite z gradivi, jih delite med sodelavci – s skupnim znanjem lahko preprečimo številne zaplete in izboljšamo kakovost življenja.

Kaj lahko sami storimo za preprečevanje podhranjenosti?

Skrb za zadosten energijski vnos

• Energijske potrebe odraslega znašajo približno 25–30 kcal/kg telesne mase na dan.
• Obroke si razporedite enakomerno preko dneva (3 glavni obroki + 2–3 malice).
• Izbirajte živila z visoko energijsko in hranilno gostoto za odrasle s tveganjem za podhranjenosti.

Zadosten vnos beljakovin

• Beljakovine so ključne za ohranjanje mišične mase in imunske funkcije.
• Priporočeni vnos za odrasle: 1,0–1,2 g/kg telesne mase/dan; pri starostnikih, bolnikih ali v obdobju okrevanja 1,2–1,5 g/kg/dan.
• Poskrbite, da vsak obrok vsebuje vsaj 20–30 g beljakovin in približno 2–3 g esencialne beljakovine – levcina.

Ustrezna hidracija

• Pomanjkanje tekočine lahko poslabša apetit, prebavo in telesne funkcije,
• Za večino odraslih je priporočljiv vnos 1,6–2,0 L tekočine na dan, če ni omejitve vnosa tekočin.
• Spremljajte barvo urina – svetlo rumen odtenek nakazuje ustrezno hidracijo.

Spremljanje telesne mase in apetita

• Redno spremljajte telesno maso (1× tedensko) zjutraj na tešče.
• Bodite pozorni na spremembe apetita ali zmanjšan vnos hrane.
• Če opazite izgubo telesne mase, zmanjšan apetit ali utrujenost, se posvetujte z zdravnikom ali kliničnim dietetikom.

Skrb za dovolj telesne dejavnosti in urejeno spanje

• Za ohranjanje mišične mase se priporoča izvajanje vaj za krepitev večjih mišičnih skupin vsaj 2-krat na teden.
• Za starejše odrasle (nad 65 let) se priporoča telesno dejavnost za izboljšanje ravnotežja vsaj 3-krat na teden.
• Za vse odrasle se priporoča vsaj 150 minut zmerno do visoko-intenzivne telesne dejavnosti na teden, ter nekaj ur nizko-intenzivne telesne dejavnosti na dan.
• Poleg tega je treba poskrbeti tudi za ustrezno regeneracijo in počitek, zato se priporoča urejeno spanje (7-9 ur na dan za odrasle do 64 let ter 7-8 ur za starejše od 65 let).

Več o slovenski pobudi: SZKP – Teden ozaveščanja o podhranjenosti 2025  in Slovenia Malnutrition Awareness Week 2025

Več o evropski pobudi: ESPEN – Malnutrition Awareness Week 

 ONCA –  Malnutrition Awareness Week 

 Slovenske smernice za 24-urno gibalno vedenje

Dokumenti:

Skupaj proti podhranjenosti ob bolezni

Globalna vodstvena pobuda za podhranjenost - kriteriji in presejalna orodja

Pravočasno prepoznajte podhranjenost

Kaj lahko sami storimo za preprečevanje podhranjenosti