Svetovni dan duševnega zdravja 2025: Duševno zdravje v času kriznih dogodkov

Na srečanju, ki se ga je udeležilo 130 strokovnjakov s področja zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja ter nevladnega sektorja, smo spregovorili o duševnem zdravju v času kriznih dogodkov. Srečanje je povezovala Tina Mlinarič, mag. etn. in kul. antrop. in fil., regijska koordinatorica duševnega zdravja Programa Mira.

V uvodnem nagovoru je vodja Oddelka NNB OE Maribor Christos Oikonomidis, dr. dent. med., specialist javnega zdravja, spregovoril o pomenu duševnega zdravja v kriznih dogodkih, kot so naravne nesreče, pandemije in druge družbene ali osebne preizkušnje, ki lahko močno vplivajo na posameznike in skupnosti. Izpostavil je potrebo po pravočasni, dostopni in celostni pomoči ter vlogi lokalnih skupnosti pri spodbujanju povezanosti, solidarnosti in odpornosti. Poudaril pa je pozitivne trende, kot je zmanjševanje samomorilnosti tako v Sloveniji kot v Podravju, ter od leta 2024 okrepitev mreže centrov za duševno zdravje na sedem centrov v podravski regiji.

V predavanju Psihološka podpora po kriznih dogodkih v lokalni skupnosti je mag. Mateja Štirn, univ. dipl. psihologinja predstavila pomen takojšnje psihološke podpore ob kriznih dogodkih, dostopa do potrebnih informacij ter pomembnost ohranjanja pozitivnega odnosa in vlivanja upanja. Poudarila je, da je zagotavljanje psihološke podpore del širšega kriznega odziva, ki mora sloneti na nivojskem pristopu od najosnovnejših potreb po varnosti do bolj specializiranih oblik pomoči. Ključno je tudi tesno sodelovanje med institucijami, ki nudijo neposredno pomoč v lokalni skupnosti ter sistemom zdravstvenega in socialnega varstva.

Maja Gselman, univ. dipl. psihologinja je v predavanju z naslovom Ko nastopi duševna stiska predstavila pomen inštituta Mea Vita v lokalni skupnosti. Poudarila je potrebo posameznikov, da so slišani, ko v duševnih stiskah iščejo strokovno pomoč. Predstavila je brezplačno svetovalnico za osebe, starejše od 18 let, ter samopomočne skupine, ki jih na Inštitutu Mea Vita izvajajo.

Vidik socialnega delavca v centru za duševno zdravje odraslih v času kriznih dogodkov je predstavila Tina Obrul, mag. soc. del. iz CDZO ZD dr. Adolfa Drolca Maribor. Duševno zdravje je skupnostni pojav in vloga strokovnjakov v centrih za duševno zdravje je tudi graditi mostove med različnimi oblikami pomoči. Poudarila je, da dostopnost do pomoči pomeni veliko več kot odprta vrata ambulante, zato socialni delavci v CDZO pomoč ljudem v skupnosti nudijo z aktivnim pristopom, to je tam kjer ljudje živijo.

V drugem delu strokovnega srečanja smo večji poudarek namenili mladim, otrokom in mladostnikom v času globalnih kriz. Asist. dr. Ana Šemorv, mag. psihologije je v svojem predavanju predstavila ugotovitve raziskave z naslovom Duševno zdravje mladih v kontekstu globalnih kriz. Med značilnosti mladostništva današnjih generacij spadajo tudi globalne krize; pandemije, podnebne spremembe, vojne itd. Zaznane skrbi mladih na družbeni ravni se močno prepletajo z zaznanimi skrbmi na osebni ravni, kar kaže na to, da se generacije mladih počutijo obremenjene iz več vidikov. Tako obravnava težav v duševnem zdravju le na ravni posameznika ni rešitev, ampak so potrebni tudi ukrepi v družbi, saj se mladi vedno znova »vračajo« v negotove razmere.

Mag. Tadeja Batagelj, univ. dipl. psihologinja iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor je strokovno srečanje zaključila s predavanjem Ko se svet zamaje – podpora otrokom, mladim in družinam. Opisala je psihološke odzive ob kriznih dogodkih, kot je bila pandemija koronavirusa, ko so otroci in mladostniki pogosteje soočali s strahovi, tesnobami, motnjami spanja, negotovostmi in občutki nemoči, kar pa je imelo tudi posledice na socialnem področju – izguba stikov z vrstniki, težave pri vključevanju nazaj v šolo ipd. Poudarila je, da odzivi otrok in mladostnikov v takšnih razmerah niso patološki, vendar pričakovani in z blagimi intervencijami postopoma izvenijo. Njihov center je namenjen tudi staršem, saj ugotavljajo, da je vpliv starševske stiske na duševno zdravje mladih zelo močen. Ko se oponomočijo starši, se krepi tudi otrok.

Skozi celotno srečanje je bilo večkrat poudarjena pomembnost poznavanja in sodelovanja institucij med seboj, kar omogoča da je obravnava za posameznika ustrezna in celovita. Slednje se kot pomembno izkaže zlasti v času kriznih dogodkov, ki pa jih kljub obremenitvam, ki jih prinašajo, ne moremo razumeti le kot izgibljena obdobja, ampak tudi kot obdobja priložnosti za krepitev vezi in solidarnosti v družbi.