Nalezljive bolezni od A do Ž

Hemoragična mrzlica Ebola

Nalezljive bolezni od A do Ž

Hemoragična mrzlica Ebola je virusna bolezen, ki se pojavlja na področju Afrike. Največji izbruh bolezni se je zgodil med letoma 2013 in 2016 v treh zahodnoafriških državah (Gvineja, Liberija in Sierra Leone), z več kot 28.000 primeri in 11.000 smrti.

Ne spreglejte
Zadnje posodobljeno: 23.10.2024
Objavljeno: 03.07.2015

V Evropi te hemoragične mrzlice ni, lahko pa pride do vnosa bolezni v evropski prostor s potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo. Zadnji importiran primer bolezni v Evropi je bil v letu 2015. Po tem v EU/EGP niso poročali o novih potrjenih primerih bolezni.

Povzročitelj

Ebola, poznana kot virusna hemoragična mrzlica, je posledica okužbe z virusom ebole, ki spada v družino Filoviridae.

Rezervoar

Naravni rezervoar virusa so nekatere vrste netopirjev iz družine Pteropodidae v Srednji in Zahodni Afriki. Virus ebole je bil odkrit tudi pri šimpanzih, gorilah, opicah in gozdnih antilopah.

Prenos okužbe

Virus ebole se med ljudmi prenaša preko stika s krvjo (skozi poškodovano kožo ali sluznico), drugimi telesnimi tekočinami in izločki bolnika (npr. slina, urin, bruhanje) ter z neposrednim stikom s predmeti, ki so onesnaženi s temi tekočinami ali izločki bolnika. Okužba se na človeka lahko prenese preko stika z mrtvimi ali bolnimi divjimi živalmi (šimpanzi, gorile, opice, gozdne antilope, netopirji …), vključno z uživanjem njihovega mesa, z obiskom jam ali rudnikov, v katerih živijo netopirji.

Dovzetnost za okužbo

Največje tveganje za okužbo imajo zdravstveni delavci, ki negujejo in zdravijo bolnike, družinski člani, ki bivajo skupaj z bolnikom in ljudje, ki so v stiku z okuženimi živalmi ali uživajo njihovo meso.

Inkubacijska doba

Čas od okužbe do pojava bolezni (inkubacijska doba) traja 2-21 dni, v povprečju od 8 do 10 dni.

Simptomi in znaki

Ebola je akutna virusna bolezen z visoko stopnjo smrtnosti. Za bolezen je značilna povišana telesna temperatura, utrujenost, izguba teka, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, glavobol, bolečine v mišicah in drugi nespecifični simptomi. Pri nekaterih bolnikih se lahko pojavijo obilne notranje in zunanje krvavitve ter večorganska odpoved.

Smrtnost

Povprečna smrtnost zaradi ebole je približno 50 %. Stopnje smrtnosti so se v preteklih izbruhih gibale od 25 % do 90 %.

Postavitev diagnoze

Diagnozo potrdimo z laboratorijsko preiskavo krvi, s katero dokazujemo prisotnost virusa ali protiteles.

V Sloveniji diagnostično dejavnost izvajajo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo. Več podatkov je dostopnih na njihovi spletni strani.

Diferencialna diagnoza

Podobno klinično sliko imajo še nekatere druge bolezni, kot so malarija, tifus, meningitis in druge virusne hemoragične mrzlice.

Kužnost

Človek je kužen ob pojavu bolezenskih znakov, vse dokler je virus prisoten v krvi in drugih telesnih tekočinah. Kužni so tudi njegovi posmrtni ostanki.

Zdravljenje

Zdravljenje bolezni je podporno (podpora delovanju življenjsko pomembnih organskih sistemov) in simptomatsko (lajšanje simptomov).

Preprečevanje okužb

Evropska komisija je odobrila dve cepivi proti eboli (Ervebo in dvokomponentno cepivo Zabdeno ter Mvabea). Za preprečevanje okužb je pomembno upoštevanje ukrepov za zmanjševanje možnosti  prenosa bolezni.

Svetujemo, da se:

  • izogibate stiku s krvjo in telesnimi tekočinami okuženih ljudi,
  • v obdobju sedmih tednov po preboleli bolezni izogibate stiku s semensko tekočino osebe, ki je bolezen prebolela,
  • ne dotikate predmetov, ki bi lahko prišli v stik s telesnimi tekočinami okužene osebe,
  • na območjih, kjer je bolezen prisotna, izogibate stiku z netopirji, ostalimi divjimi živalmi (šimpanzi, gorile, opice, gozdne antilope) in uživanju njihovega mesa.

Povezava do opisa bolezni:

Za dobro javno zdravje
Nalezljive bolezni

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Spanje

Prekomerna dnevna zaspanost

Podrobno
Duševno zdravje

Ne molk, ampak ukrepanje

Podrobno