Zato smo 22. oktobra 2025 na poslanke in poslance Državnega zbora RS, vodjem poslanskih skupin in predstavnikom Odbora za zdravstvo posredovali podrobno stališče glede ključnih javnozdravstvenih in socialnih posledic uveljavitve Zakona o konoplji za omejeno osebno rabo, ki so ga poslanke in poslanci prejeli v obravnavo 15. julija 2025, in ki ga je predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Sara Žibrat in Nataša Sukič).
Zaradi načina vlaganja zakona javna razprava o njem ni bila omogočena, prav tako v predlogu zakona niso predstavljene zelo pomembne zdravstvene in socialne posledice morebitne legalizacije konoplje v Sloveniji. V predlogu tudi ni niti omenjena niti upoštevana visoka stopnja ogroženosti slovenskih mladostnikov v zvezi z uporabo konoplje. Slovenski mladostniki (15–16 let) so namreč že zdaj prvi v EU po tveganju za razvoj zasvojenosti s konopljo in med prvimi po uporabi konoplje, njihovo poznavanje tveganj uporabe konoplje pa je med najnižjimi v EU.
V stališču te posledice podrobneje predstavljamo. Naša ocena in napoved temeljita na strokovnem znanju s področja medicine in javnega zdravja, na podatkih iz mednarodnih raziskav ter na izkušnjah držav, ki so konopljo že legalizirale.
Mednarodni podatki nedvomno kažejo, da legalizacija konoplje za omejeno osebno uporabo prinese predvsem povečanje uporabe konoplje v vseh starostnih skupinah prebivalstva. Zato lahko povečanje uporabe pričakujemo tudi v Sloveniji, kar zagotovo vodi v povečanje števila oseb z zasvojenostjo (še posebej med mladimi), povečanje števila oseb z duševnimi motnjami (psihotične motnje, shizofrenija, depresija idr.), porast zastrupitev (še posebej med otroki in mladostniki), povečanje števila oseb s srčno-žilnimi boleznimi ter drugimi zdravstvenimi težavami in boleznimi, ki so posledice uporabe konoplje, povečanje števila delovnih in prometnih nesreč (predlog zakona dovoljuje vožnjo pod vplivom THC), povečanje števila oseb s slabšim učnim uspehom, nižjo doseženo izobrazbo, z nižjo učinkovitostjo pri delu, več brezposelnih in odvisnih od socialnih prejemkov.
Hkrati podpisniki ugotavljamo, da predlog zakona sploh ne podaja rešitev, s katerimi bi dosegel v predlogu navedene cilje, ampak bi celo prispeval k nasprotnemu učinku. Kar se tiče zmanjševanja tveganja bolnikov ob nakupih spornih izdelkov na črnem trgu, je predlog zakona povsem nepotreben, saj je že zdaj v okviru obstoječe zakonodaje bolnikom zagotovljen dostop do varnih pripravkov iz konoplje na recept, stroški za to so pokriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Obstoječi predlog zakona prav tako ne more uresničiti cilja o zmanjšanju črnega trga proizvodnje in prodaje konoplje nepreverjene kakovosti. Podatki iz držav, kjer so konopljo legalizirali, kažejo, da se črni trg po legalizaciji ni zmanjšal, ampak se je prilagodil in celo okrepil – predvsem zaradi nižjih cen in večje dostopnosti za mladoletnike. Dodatno predlog zakona s predlaganim znatnim zmanjšanjem glob za gojenje konoplje (tudi do 10-krat) namesto zmanjševanja črnega trga pomeni celo spodbudo za njegovo povečanje v Sloveniji.
Zaradi vseh navedenih razlogov podpisniki predlogu zakona nasprotujemo in predlagamo, da se ga v celoti umakne.
