Cilji študijskega obiska je izmenjava dobrih praks in pregled izzivov pri oblikovanju in upravljanju EWS, s poudarkom na slovenskem EWS sistemu. Poleg tega tudi povezovanje z različnimi deležniki, ki so del slovenskega EWS in prikazati praktične korake bistvenih aktivnosti v EWS. Delegacija EUDA in gostov delegacije je pod vodstvom slovenskih strokovnjakov spremljala bogat program predavanj, delavnic in si ogledala aktivnosti v laboratoriju NLZOH.
Evropski sistem za zgodnje opozarjanje, ki deluje od leta 1997, ima osrednjo vlogo pri podpori nacionalnim in evropskim prizadevanjem za pravočasno zaznavanje in obvladovanje novih psihoaktivnih snovi. Sistem, ki ga vodi EUDA v sodelovanju z Europolom, povezuje 29 nacionalnih sistemov za zgodnje opozarjanje (27 držav članic EU, Turčijo in Norveško), Evropsko agencijo za zdravila (EMA), Evropsko komisijo ter druge ključne partnerje.
EUDA je odgovorna za zbiranje, analizo in izmenjavo podatkov, ki jih posredujejo nacionalna omrežja, kar omogoča pripravo poročil o novih substancah, ki lahko predstavljajo zdravstveno ali družbeno tveganje na ravni EU. Ključni del tega sistema predstavljajo forenzični in toksikološki laboratoriji, ki posredujejo podatke o zasegih, zastrupitvah in vzorcih novih snovi, kar omogoča hitro odzivanje in oblikovanje ukrepov na nacionalni in evropski ravni.
Vzpostavitev učinkovitega sistema EWS je ena od zahtev za države, ki načrtujejo pristop k Evropski uniji, uspešnost evropskega modela pa je priznana tudi v širšem mednarodnem prostoru. Slovenija pri tem aktivno sodeluje, saj je Nacionalni inštitut za javno zdravje nacionalna kontaktna točka in ključni nosilec nalog na tem področju.
Na NIJZ deluje strokovna skupina za prepovedane droge, ki zbira, ureja in analizira podatke o uporabi prepovedanih drog, njihovih učinkih in posledicah. Strokovna skupina je tudi nacionalna kontaktna točka Agencije EU za droge v Sloveniji. Pomemben dosežek NIJZ je uspešno povezovanje različnih deležnikov – zdravstva, sociale, šolstva, pravosodja, policije, nevladnih organizacij in lokalnih oblasti – pri oblikovanju usklajenega odziva na področju drog. Tak pristop omogoča celostno spremljanje pojava uporabe drog in pravočasno ukrepanje na področju varnosti, preventive, zdravljenja, reintegracije in zmanjševanja škode.
»Povezuje nas skupen cilj – zaščititi zdravje in dostojanstvo ljudi ter s skupnim znanjem učinkovito odgovarjati na izzive, ki jih prinašajo nove psihoaktivne snovi. Sodelovanje z EUDA in drugimi državami članicami je ključnega pomena za krepitev javnega zdravja in varnosti prebivalcev.«
NIJZ s svojimi strokovnjaki prispeva k razvoju novih metod spremljanja, preventivnih programov in orodij za izmenjavo podatkov o novih psihoaktivnih snoveh. Poseben poudarek namenja preprečevanju uporabe psihoaktivnih snovi med otroki in mladostniki, razvoju preventivnih programov v šolah in vrtcih, ter krepitvi duševnega zdravja.
Tobak, alkohol in prepovedane droge ostajajo med najpomembnejšimi preprečljivimi dejavniki tveganja za zdravje prebivalcev, zato NIJZ nadaljuje z dejavnostmi spremljanja stanja, ozaveščanja, izobraževanja in priprave strokovnih podlag za ukrepe, ki prispevajo k boljšemu zdravju za vse, je bilo v okviru obiska izpostavljeno v pogovori z gosti.
