Samo cepljenje proti ošpicam je v zadnjih 50 letih rešilo 94 milijonov življenj. Cepljenje je prav tako pomembno prispevalo k 40-odstotnem izboljšanju preživetja dojenčkov. Več kot 20 milijonov ljudi lahko danes normalno hodi zahvaljujoč cepljenju proti otroški paralizi.
»Cepljenje je ena najboljših naložb v zdravstvo, temelj primarnega zdravstvenega varstva in nesporna človekova pravica,« je na današnji novinarski konferenci poudarila Sanja Vuzem iz pisarne Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Sloveniji. Čeprav ima Evropska regija SZO visoko precepljenost, pa še vedno obstajajo vrzeli, ki omogočajo širjenje bolezni, ki bi jih lahko preprečili. Tako je bilo v letu 2023 v Evropski regiji SZO zabeleženih več kot 87.000 primerov oslovskega kašlja – največ po letu 1994. V Romuniji je v zadnjih dveh letih več kot 32.000 ljudi zbolelo za ošpicami, 26 jih je umrlo. Ponekod v Romuniji je precepljenost z drugim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam nižja od 20 odstotkov. V ZDA je bilo do marca 2025 zabeleženih 378 primerov ošpic in dve smrti – to je prvi primer smrti po desetletju v ZDA.
V Sloveniji zaradi cepljenja ne beležimo primerov otroške paralize, davice, rdečk, mumpsa in okužbe s Hib. »To ni samoumevno, temveč rezultat dolgoletnega sistematičnega cepljenja,« je poudarila dr. Marta Grgič Vitek z NIJZ. Ob tem je opozorila na porast oslovskega kašlja – lani je bilo potrjenih 1920 primerov, največ v 65 letih, odkar je bilo uvedeno cepljenje proti oslovskemu kašlju.
»Ključno je ohranjanje visoke precepljenosti in izboljšanje pokritosti pri vseh cepljenjih – tako otroških kot tudi cepljenjih odraslih in ranljivih skupin,« je poudarila dr. Grgič Vitek. Samo širitev programa ne zadostuje, če ne zagotovimo dejanske zaščite prebivalcev.
Slovenija je država, ki zagotavlja varna, učinkovita in številna brezplačna cepiva za otroke in odrasle, je izpostavila generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko. Kot je dodala, je cepljenje v javnosti še vedno v največji meri prepoznano kot zaščita pred otroškimi nalezljivimi boleznimi, manj pa je ljudem znano, da se lahko tudi odrasli s cepljenjem učinkovito zaščitijo proti okužbi s pnevmokokom, ki povzroča pljučnico; z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), ki je vzrok težkim respiratornim okužbam, proti virusu klopnega meningoencefalitisa in proti herpes zostru. Vse te okužbe, poleg gripe in covida-19, lahko pri starejših od 65 let in pri kroničnih bolnikih povzročajo težke okužbe, pri katerih je potrebna hospitalizacija.
»S cepljenjem bi te okužbe lahko preprečili in tako zmanjšali tveganja za zaplete in izgubo samostojnosti, ki je pogosta posledica bivanja starostnikov v bolnišnici,« je povedala Marinko. Ob tem je izpostavila tudi pomen cepljenja v nosečnosti ter da mora osveščenost glede cepljenja postati del zdravstvene pismenosti vsakega posameznika, pa tudi zdravstvenih delavcev in sodelavcev.
Pozitivni premiki in širitev programa cepljenja
V nacionalnem programu cepljenja se vsako leto uvajajo novosti. Od letos je cepljenje proti noricam za otroke, rojene od februarja 2024, in cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za dve novi generaciji (za generacije 1970–1980) na voljo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Predlagano je tudi financiranje 20-valentnega cepiva proti pnevmokoknim okužbam za starejše in kronične bolnike.
Čeprav je precepljenost proti gripi v Sloveniji med najnižjimi v EU, se je v sezoni 2024/25 cepljenje povečalo – cepilo se je skoraj 6000 več ljudi kot v prejšnji sezoni, kar nakazuje pozitiven obrat po padcu precepljenosti po pandemiji.
Znatno se povečuje tudi cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju in gripi, kar nudi zaščito tudi novorojenčkom. V letu 2024 je bilo po podatkih elektronskega registra cepljenja (eRCO) proti oslovskemu kašlju cepljenih vsaj 3284 nosečnic. Od lanije na voljo tudi cepljenje proti RSV za zaščito dojenčkov prek cepljenja nosečnic, je povedala dr. Grgič Vitek.
Uspešna akcija »Šeraj ljubezen, ne bolezen«
V sodelovanju z zdravstvenimi domovi in študenti medicine je NIJZ marca organiziral akcijo cepljenja proti HPV. V enem mesecu se je cepilo 1135 oseb več kot v enakem obdobju lani. Kar 60 odstotkov cepljenih je bilo moških, kar je posledica tudi razširitve programa cepljenja proti HPV na mlade moške do 26. leta.
Študent medicine in predstavnik projekta Imuno Marcel Primožič je ob tem poudaril, da so študenti z lastnim zgledom in aktivnostmi na družbenih omrežjih spodbujali sovrstnike k cepljenju. »Cepivo proti HPV učinkovito preprečuje do 90 % rakov, povezanih s HPV, ter genitalne bradavice. Poleg tega je varno in brezplačno za vse do 26. leta. Sam sem se odločil za cepljenje iz vseh teh razlogov,« je povedal in povabil k cepljenju vse mlade.
V projektu Imuno podpirajo vse pobude za povečanje dostopnosti do cepljenja, vključno z možnostjo cepljenja proti HPV in gripi v lokalnih okoljih. »Verjamemo, da bi bilo takšne prakse smiselno razširiti tudi na druga cepiva,« je zaključil Primožič.
