9. september je mednarodni dan ozaveščanja o posledicah izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom (Dan FASD). Zavedanje, da pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, pred zanositvijo in med nosečnostjo lahko škodi zdravju in dobrobiti potomcev, je še zlasti pomembno med mladimi, saj bodo nekoč verjetno postali starši. Mladi vrstnikom sporočajo, naj se v dobro svojih potomcev že pred nosečnostjo odpovedo pitju alkohola
Alkohol je dokazano teratogen, kar pomeni, da lahko pri zarodku oziroma plodu povzroči vrsto razvojnih motenj, tako v rasti kot v razvoju posameznih telesnih organov. Prizadeti so lahko različni organi in tkiva, odvisno od njihovega razvoja glede na čas v nosečnosti, v katerem pride do izpostavljenosti otroka alkoholu. Najbolj ranljivi pa so otrokovi možgani, ki se razvijajo skozi celotno nosečnost.
Posledice izpostavljenosti alkoholu so lahko spontani splav, odmrtje ploda, različne vrste nepravilnosti pri plodu, moten psihološki razvoj in fizična rast otroka po rojstvu, lahko pa pride tudi do razvoja motenj iz fetalnega alkoholnega spektra (kratica FASD). Otroci s FASD imajo lahko različne motnje v telesnem, duševnem in kognitivnem razvoju, ki vodijo do težav v vedenju, razumevanju, sklepanju in presojanju, mišljenju, spominu ter učenju. Ker so te motnje prirojene, ostanejo za vse življenje. Vodijo v prikrajšanosti na različnih življenjskih področjih: izobraževanja in pridobivanja poklica, pridobivanja in ohranjanja zaposlitve, na področju socialnih veščin, sposobnosti samostojnega življenja, na področju duševnega in telesnega zdravja, pogosteje so prisotna tudi različna tvegana vedenja. Vse to zmanjšuje kakovost otrokovega življenja in kasneje odrasle osebe s FASD ter tudi njene družine.
Vsaka pijača, ki vsebuje alkohol, lahko ovira plodov razvoj in rast. Torej vsa vina, piva, žgane pijače in različne mešane alkoholne pijače. Primer: v 1 dcl rdečega vina je ista količina alkohola kot v 1 dcl belega vina ali 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žgane pijače. Količina alkohola, za katero bi bilo mogoče zagotoviti, da je popolnoma “varna” oziroma “brez tveganja” v času nosečnosti, ne obstaja. Ob tem Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ opozarja: »Celo majhna izpostavljenost alkoholu pred rojstvom lahko negativno vpliva na normalen potek razvoja živčevja. Dovolj je lahko le nekaj pijač v določenem obdobju nosečnosti, da pri še nerojenem otroku nastanejo trajne poškodbe možganov.« Če je otrok izpostavljen pitju več alkohola in pogosteje, to zanj pomeni večje tveganje škodljivih posledic. Tveganja, ki ga izpostavljenost alkoholu predstavlja za posamezno nosečnost, nikoli ne moremo napovedati. Na to, poleg količine zaužitega alkohola, pogostosti pitja ter časa in trajanja izpostavljenosti alkoholu, vplivajo še drugi dejavniki, tako s strani matere (na primer njena presnova alkohola, prehrana, zdravstveno stanje in življenjski slog) kot tudi ranljivost otroka.
Pomembno je zavedanje, da je najvarneje prenehati piti pijače, ki vsebujejo alkohol, že pred zanositvijo. Ni “varnega” obdobja med nosečnostjo za pitje pijač, ki vsebujejo alkohol. Otrokovi možgani se razvijajo skozi celotno nosečnost in alkohol lahko kadarkoli poškoduje različne dele možganov. »Najvarneje je prenehati piti pijače, ki vsebujejo alkohol, že takrat, ko partnerja šele načrtujeta nosečnost. Partnerja namreč v začetku, to je prvih 4 do 6 tednov, za nosečnost še ne vesta. Če takrat nosečnica pije pijače, ki vsebujejo alkohol, izpostavlja otroka alkoholu, ne da bi to nameravala. Če se to zgodi, naj nosečnica čimprej, ko izve za nosečnost, preneha s pitjem pijač, ki vsebujejo alkohol,« je povedala Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ. Novejše raziskave opozarjajo, da pitje alkohola pred spočetjem tudi pri moškem vpliva na njegovo plodnost in lahko tudi na zdravje njegovih potomcev: vpliva na količino sperme, gostoto, število, gibljivost ter obliko in zgradbo semenčic. Če partnerja pijeta pijače, ki vsebujejo alkohol, in ne uporabljata kontracepcije pri spolnih odnosih, lahko pride do zanositve in izpostavitve otroka alkoholu, preden vesta za nosečnost. V tem primeru velja nasvet, naj partnerja dosledno uporabljata učinkovito zaščito pred zanositvijo, s tem bosta preprečila, da bi ob nenačrtovani nosečnosti prišlo do izpostavljenosti še nerojenega otroka alkoholu.
Starševstvo, tudi v povezavi z odnosom do alkohola, je skupna odgovornost obeh partnerjev. Na odnos ženske do alkohola in njeno pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, pred in med nosečnostjo pomembno vpliva partnerjev odnos do alkohola in njegova podpora pri zdravem načinu življenja. »Ženske, katerih partnerji ne pijejo alkohola, ga tudi same bolj verjetno ne pijejo. Tiste, ki čutijo partnerjevo podporo, so bolj zadovoljne v zvezi, med nosečnostjo manj verjetneje pijejo alkohol in poročajo o manj težavah v duševnem zdravju,« dodaja Maja Roškar z NIJZ.
Že, ko načrtujeta otroka, recita ALKOHOLU NE oba bodoča starša. |
Leto 2022 je evropsko leto mladih. Mladi so bodoči starši. Zbrana razmišljanja dijakov o alkoholu in nosečnosti so nastala v sodelovanju Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana in NIJZ.
Tonske izjave:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
