Vodja predstavništva SZO-ja v Sloveniji dr. Melita Vujnović je ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, ki je tudi rojstni dan Svetovne zdravstvene organizacije, pohvalila Slovenijo na področju prizadevanj za zdravje mater in dojenčkov. Ob tem je povedala, da je v letu 2023 med nosečnostjo ali porodom na svetu umrlo okoli 260.000 žensk, 92 % smrti se je zgodilo v državah z nizkim in nižjim srednjim dohodkom.
Slika: Vodja predstavništva SZO-ja v Sloveniji dr. Melita Vujnović
»Slovenija sodi med države z najnižjo maternalno umrljivostjo na svetu. Na področju prenatalne diagnostike nenehno širimo nabor preiskav, ki omogoča zgodnje odkrivanje razvojnih tveganj. Slovenija sodi med evropske države z najnižjo stopnjo mrtvorojenosti in umrljivosti novorojenčkov. Vse to kaže na odlično zdravstveno varstvo porodnic, ploda in novorojenčkov,« je povedala ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel.
Slika: Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel
»Zdravje se gradi v družinah, v skupnostih, v šolah in vrtcih. Zdravje se oblikuje v prvih stikih z zdravstvenim sistemom, pa tudi v pogovorih, zaupanju, razumevanju in podpori, ko so stiske največje,« pa je poudaril generalni direktor NIJZ-ja izr. prof. dr. Branko Gabrovec. NIJZ že desetletja spremlja, soustvarja in podpira ukrepe, ki krepijo zdravje prebivalcev v vseh življenjskih obdobjih, je dodal.
Slika: generalni direktor NIJZ-ja izr. prof. dr. Branko Gabrovec
»Slovenija se po nizki umrljivosti mater, ki zajema smrti v času nosečnosti, poroda ali v šestih tednih po njem, uvršča ob bok najbolj razvitim državam sveta,« je sporočila Victoria Zakrajšek z NIJZ-ja. V zadnjih petih letih smo imeli v povprečju 9,7 smrti na 100.000 živorojenih otrok. Opozorila tudi na podatke perinatalne umrljivosti, ki je eden pomembnejših kazalnikov zdravja in zdravstvenega varstva mater in novorojenčkov ter populacije nasploh in s katerim predstavljamo smrti otrok pred rojstvom ali v prvem tednu po rojstvu. V zadnjih petih letih (2019–2023) je bila perinatalna umrljivost 6,4 na tisoč rojstev. »Tako po zadnjih podatkih mednarodnega projekta Euro-Peristat Slovenija sodi med evropske države z najnižjo stopnjo mrtvorojenosti in umrljivosti novorojenčkov,« je še dodala Victoria Zakrajšek.
Na okrogli mizi so strokovnjakinje z različnih področij predstavile izzive na področju duševnega zdravja žensk v obporodnem obdobju. »Nosečnost in zgodnje starševstvo sta navadno prežeta z radostjo in drugimi prijetnimi občutki, veliko pa je tudi naporov ter čustvenih preizkušenj. Nekatere ženske nimajo težav z duševnim zdravjem, pri nekaterih so stiske le prehodne, lahko pa so spremembe razpoloženja in počutja tudi večje in dalj časa trajajoče. Nekatere ženske se soočajo s pomanjkanjem osnovnih življenjskih sredstev, težkimi bivanjskimi razmerami, težavami z zaposlitvijo, večjimi zdravstvenimi težavami ipd.,« je uvodoma poudarila dr. Zalka Drglin z NIJZ-ja. Opozorila je tudi, da po najnovejših raziskavah 1 od 10 očetov doživlja obporodno duševno stisko.
Raziskave kažejo, da se – v Sloveniji in drugod po svetu – vsaka peta ženska v nosečnosti in v prvem letu po porodu sooča z depresijo in anksioznostjo in da so to v razvitih državah celo najpogostejše težave po porodu. V Sloveniji po porodu vsako leto zaradi hudih duševnih stisk trpi od 1700 do 3400 žensk. Specialistka psihiatrije Petra Jelenko Roth opozarja, da je pravočasna in primerna pomoč ključna, saj pripomore k izboljšanju počutja, prepreči tragične zaplete in dolgoročne posledice ter hkrati zmanjša neugoden vpliv teh težav na otroka, družino in družbo. V Sloveniji zgledno skrbimo za zgodnje prepoznavanje stisk v obporodnem obdobju, tako v nosečnosti izvajamo nacionalni presejalni program v ginekoloških ambulantah, po porodu pa ob obiskih patronažnih medicinskih sester na domu. Vprašalnik o psihičnem počutju je vključen tudi v materinsko knjižico, ki jo dobi vsaka nosečnica. Naštela je tudi nekaj znakov poporodne duševne stiske, in sicer: utrujenost, nespečnost, nenehne (neutemeljene) skrbi, razdražljivost … Pomembno je, da ženske vedo, da niso same in da jim je pomoč na voljo.
»Patronažne medicinske sestre najhitreje prepoznajo potrebe posameznikov in družin ter se nanje lahko tudi hitro in učinkovito odzovejo,« je dejala Martina Horvat, nacionalna koordinatorica področja patronažnega zdravstvenega varstva pri NIJZ-ju, ki je poudarila, da patronažne medicinske sestre izvedejo najmanj osem preventivnih obiskov na domu otročnice in otroka v prvem letu starosti otroka, novorojenčka pa prvič obiščejo v 24 urah po prihodu iz porodnišnice. Je pa poudarila, da v nekaterih regijah še vedno ni vzpostavljeno redno obveščanje o porodih in rojstvih s strani porodnišnic, kar povzroča velike neenakosti in dodatno ogroža najbolj ranljive otročnice in novorojenčke. »Zato se v stroki veselimo vključitve terenske mreže patronažnega zdravstvenega varstva v centralni register podatkov o pacientu in v državni spletni portal, kot je predvideno v Strategiji razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031, kar bo omogočalo pravočasen prenos informacij med izvajalci,« je še povedala.
Ginekologinja ZD Ljubljana Tinkara Srnovršnik je pozdravila spremembo Pravilnika za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, ki po novem predvideva presejanje na depresivne motnje in anksioznosti – v času nosečnosti, po porodu, spontani ali dovoljeni prekinitvi nosečnosti ter tudi po zunajmaternični nosečnosti. »To predstavlja pomemben korak k povečani senzibilizaciji vseh zdravstvenih delavcev, ki sodelujejo v obravnavi nosečnic in porodnic, za občutljivo področje duševnega zdravja žensk. Pripomore tudi k opolnomočenju žensk, da o svojih težavah spregovorijo z izbranim ginekologom, ki jim bo pomagal poiskati ustrezno strokovno pomoč,« je zaključila Tinkara Srnovršnik.
Na dogodku smo predvajali tudi posnetek mame treh otrok Maja Trupi, ki je pred 12 leti, po prvem porodu, trpela za poporodno duševno motnjo, pomoči pa takrat zaradi družbene zaznamovanosti ni poiskala. Danes ozavešča o pomenu duševnega zdravja, zlasti nosečnice in mlade mamice.
Ob svetovnem dnevu zdravja, ki letos poteka pod geslom Zdravi začetki, svetla prihodnost so govorci opozorili na pomembnost skrbi za zdravje mater in dojenčkov, saj je to temelj zdravih družin in skupnosti, kar vsem nam pomaga zagotoviti obetavno prihodnost.
