Samo odločno do družbe brez tobaka

Tobak je potrošniški izdelek, ki je odgovoren za največ nepotrebnih in prezgodnjih smrti. Približno polovica kadilcev umre zaradi posledic kajenja, v povprečju izgubijo okoli 10 let življenja, dolga leta pred smrtjo pa je kakovost življenja na zelo nizki ravni. V Sloveniji vsako leto zaradi bolezni in stanj, povezanih s kajenjem, umre več kot 3000 ljudi ali več kot 8 na dan. Kajenje tobaka lahko škoduje tako rekoč vsakem organu v človeškem telesu. Povzroča rakava obolenja (pljučni rak, rak dihalnih poti, rak ustne votline, rak želodca, rak debelega črevesa in danke idr.), bolezni srca in ožilja (srčni infarkt, možganska kap, ateroskleroza idr.), bolezni dihal (astma, pljučnica, pogostejši kašelj, povečano izločanje sluzi in oteženo dihanje idr.), sladkorno bolezen, impotenco pri moških in zmanjšano plodnost pri ženskah  ter spremembe na koži, na zobovju in v ustni votlini.

Po najnovejših podatkih Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah iz leta 2023 prebivalci Slovenije, stari 15 do 64 let, najpogosteje kadijo tobačne izdelke (23,7 %), sledi uporaba elektronskih cigaret (4,9 %), ogrevanih tobačnih izdelkov (3,3 %), brezdimnih tobačnih izdelkov (1,5 %) in nikotinskih vrečk (1,3 %). V podravski regiji delež kadilcev in uporabnikov novih tobačnih izdelkov nekoliko presega državno povprečje, in sicer 24,4 % prebivalcev Podravja starimi 15 do 64 let kadi tobačne izdelke, 5,2 % uporablja elektronske cigarete, 3,4 % ogrevane tobačne izdelke, 1,6 % brezdimne tobačne izdelke in 1,5 % nikotinske vrečke. Prav tako ima škodljive učinke na zdravje tudi izpostavljenost tobačnemu dimu oz. pasivno kajenje.  Izsledki iste raziskave poročajo, da je dimu tobačnih izdelkov za kajenje izpostavljen vsak četrti, dimu ogrevanih tobačnih izdelkov vsak šesti in dimu elektronskih cigaret vsak peti prebivalec star 15–74 let. Celo o izpostavljenosti dimu tobačnih izdelkov za kajenje v zaprtih delovnih prostorih poroča skoraj vsak sedmi prebivalec.

Večina uporabnikov tobačnih ali nikotinskih izdelkov si želi prenehati z njihovo rabo, vendar je za mnoge  zaradi zasvojenosti z nikotinom opustitev težka, še posebej, če to poskušajo sami ali brez strokovne pomoči. Zaradi tega na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svetujemo, da naj posamezniki, ki potrebujejo pomoč pri opuščanju kajenja, ob tem uporabijo preizkušene in znanstveno dokazano učinkovite metode. V Sloveniji obstaja več vrst brezplačnih in plačljivih virov pomoči pri opuščanju kajenja. Brezplačni svetovalni telefon 080 27 77 deluje vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. Brezplačni so tudi programi opuščanja kajenja, bodisi skupinski ali individualni, ki potekajo v zdravstveno-vzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji.

Kadilcem, ki želijo opustiti kajenje, je prav tako brezplačno na voljo svetovanje na forumu Med.Over.Net. Plačljivi viri pomoči pri opuščanju kajenja sta nikotinsko nadomestno zdravljenje (žvečilni gumi, obliži, pršila) in ne-nikotinska zdravila, ki jih zdravnik predpiše na recept OZZ. Le popolna opustitev kajenja pomembno zmanjša tveganje za zdravje.

Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje lahko najdete objave s področja kajenja v zavihku Področja dela/Tobačni in povezani izdelki.

Naj bo letošnji Dan brez cigarete spodbuda k opustitvi kajenja in ustvarjanju bolj zdrave družbe – družbe brez tobaka!