Surova živila, ki jih prinesemo domov, so potencialno onesnažena z najrazličnejšimi mikroorganizmi, od katerih so nekateri lahko patogeni*. Patogenih mikroorganizmov ne moremo videti, vonjati, okušati ali zaznati z otipom, ko pa jih zaužijemo, lahko povzročijo resne bolezni ali celo smrt; zato je varnost hrane bistvenega pomena.
*patogen – (Grško: pathos – bolečina) – infekciozni agens – klica – mikrob ali mikroorganizem (npr. virus, bakterija, prion), ki povzroča bolezen. Mikroorganizmi: bakterije, virusi, kvasovke, plesni, alge, parazitski protozoji, mikroskopski parazitski helminti ter njihovi toksini in metaboliti.
Živila v katerih se najpogosteje pojavljajo patogeni mikroorganizmi:
Bacillus cereus
Meso, enolončnice, omake, vanilijeva krema.
Campylobacter jejuni
Surovo ali premalo kuhano meso, perutnina, školjke, onesnažena voda, surovo ali ne-pasterizirano mleko.
Clostridium botulinum
Neustrezno konzervirana živila, česen v olju, vakuumsko pakirana in tesno zavita živila.
Clostridium perfringens
Meso, mesni izdelki. Veliko izbruhov je posledica hrane, ki jo predolgo časa pustimo v kotličkih za toplo vzdrževanje (parnih mizah) ali na sobni temperaturi.
Cryptosporidium
Nekuhana hrana ali hrana, ki jo je po kuhanju onesnažila bolna osebo, ki z njo ravna. Onesnažena pitna voda.
Escherichia coli
Voda ali hrana, onesnažena s človeškimi iztrebki
Escherichia coli O157:H7
Surovo goveje meso (predvsem mleto goveje meso), ne-pasterizirano mleko in sokovi (npr. “svež” jabolčni mošt); okuženo surovo sadje in zelenjava, voda.
Hepatitis A
Surovi pridelki, okužena pitna voda, nekuhana in kuhana hrana, ki ni bila pogreta po stiku z okuženim osebjem, ki z njo ravna; školjke iz onesnaženih voda.
Listeria monocytogenes
gotova živila (Ready-to-eat foods), kot so hot dog, obroki z mesom, narezki, fermentirane ali suhe klobase, rdeče in perutninsko meso. Tudi mehki siri iz ne-pasteriziranega mleka. Prekajeni morski sadeži in solate, pripravljene v trgovinah, kot so solata s šunko, piščančja solata ali solata z morskimi sadeži
Norovirusi
Surovi pridelki, okužena pitna voda, nekuhana in kuhana hrana, ki ni bila pogreta po stiku z okuženim osebjem, ki z njo ravna; školjke iz onesnaženih voda.
Salmonella
Surova ali premalo kuhana jajca, perutnina in rdeče meso; ne pasterizirano mleko in sok; sir in morski sadeži; onesnaženo sveže sadje in zelenjava.
Shigella
Prenos z osebe na osebo po fekalno-oralni poti; fekalno onesnaženje hrane in vode. Večina izbruhov je posledica živil, zlasti solat, ki jih pripravljajo in z njimi ravnajo delavci, ki ne upoštevajo osnovnih pravil osebne higiene.
Staphilococus aureus
Običajno se nahaja na koži in v nosu pri do 25 % zdravih ljudi in živali. Na ljudi se širi preko hrane (zaradi nepravilnega ravnanja z njo). Pri sobni temperaturi se stafilokoki hitro razmnožujejo in tvorijo toksine, ki povzročajo bolezen. Onesnaženo mleko in siri.
Vibrio parahemolyticus
Surovi morski sadeži (ribe ali školjke).
Vibrio vulnificus
Surovi morski sadeži (ribe ali školjke); ostrige.
Potrošniki smo pomemben zadnji člen v živilski verigi, ki zagotavljamo varno hrano in preprečujemo bolezni, ki se z njo lahko prenašajo. Glede zagotavljanja varnosti hrane imamo mnoge odgovornosti. Hrano kupujemo, shranjujemo, obdelujemo, pripravljamo ter nudimo sebi in drugim. Zato se moramo zavedati varnostnih zahtev in lastnosti posameznih vrst živil. Postopki rokovanja z živili v domačem okolju lahko vplivajo na preživetje in razmnoževanje patogenih mikroorganizmov, kot tudi na navzkrižno onesnaženje drugih živil.
Postopki priprave in obdelave živil:
Toplotna obdelava živil
Pogrevanje živil
Zamrzovanje živil
Preprečevanje navzkrižnega onesnaženja:
Navzkrižno onesnaženje živil z mikroorganizmi